Bi lahko novi papež prišel iz Afrike ali Azije?
Po smrti papeža Frančiška 21. aprila se katoliška cerkev pripravlja na enega svojih najpomembnejših trenutkov: konklave, na katerem bodo izvolili 267. papeža. Medtem ko 1,4 milijarde katoličanov na svetu čaka na beli dim iz Sikstinske kapele, se pojavljajo ugibanja o tem, kdo bo nasledil progresivnega papeža. Vendar pa se priprave stopnjujejo, zato ostajajo celo kardinali, ki so zadolženi za izbiro naslednjega voditelja Cerkve, negotovi, saj jih vežejo tradicija, skrivnostnost in teža razdeljene institucije.
Konklave, ki se bo začel 7. maja, bo v Sikstinski kapeli privabil 133 kardinalov, mlajših od 80 let, da bi oddali svoje glasove. Ti elektorji, ki prihajajo iz 72 držav s petih celin, odražajo papeževa prizadevanja za bolj globalno Cerkev, saj jih je 53 iz Evrope, 37 iz Amerike, 23 iz Azije, 18 iz Afrike in 4 iz Oceanije. Zaradi te raznolike sestave, ki jo je oblikovalo Frančiškovo imenovanje 108 od 135 volilnih upravičencev, je napovedovanje izida še bolj zapleteno kot kdaj koli prej. »Stari rek: ‘Kdor vstopi v konklave kot papež, odide kot kardinal,’ drži,« je dejal vatikanski analitik Marco Politi v pogovoru za Associated Press. »Dinamika v konklavu je nepredvidljiva.«
Cerkev na razpotju
Papež Frančišek, prvi latinskoameriški papež, je zapustil zapuščino reform, zavzemajoč se za vključenost, okoljsko skrb in dialog z marginaliziranimi skupnostmi, vključno z verniki LGBTQ+. Vendar pa so njegova liberalna nagnjenja sprožila napetosti s konservativnimi frakcijami in ustvarila polarizirano Cerkev. Naslednji papež bo podedoval občutljivo ravnotežje: nadaljevanje Frančiškovih reform ali vrnitev k tradicionalni doktrini.
Med imeni, ki krožijo kot potencialni kandidati – ali »papabili« – je več uglednih kardinalov. Italijanski kardinal Pietro Parolin, vatikanski državni tajnik, je zaradi svojih diplomatskih izkušenj in poznavanja notranjega delovanja Vatikana pogosto naveden kot vodilni kandidat. Pri 70 letih velja Parolin za zmernega človeka, ki bi lahko premostil razkorak med progresivci in konservativci, čeprav nekateri kritiki kot potencialno oviro opozarjajo na njegovo vpletenost v kontroverzne finančne posle.
Filipini, Afrika, Italija…
Filipinski kardinal Luis Antonio Tagle, star 67 let, ki ga imenujejo tudi »azijski Frančišek«, je še en močan kandidat. Taglejevo vodenje vatikanskega urada za evangelizacijo in njegovi progresivni pogledi so tesno povezani s Frančiškovo vizijo. Njegova izvolitev bi pomenila zgodovinsko premiero za Azijo, čeprav nekatere kardinale skrbi, da bi njegova mladost lahko privedla do dolgega papeštva, kar bi omejilo prihodnje priložnosti za druge.
Iz Afrike sta omenjena tudi 76-letni ganski kardinal Peter Turkson in 65-letni kongovski kardinal Fridolin Ambongo Besungu. Turksonovo zavzemanje za socialno pravičnost in okoljska vprašanja je zelo odmevno, Ambongova vloga vodilnega glasu afriških katoličanov pa ga postavlja kot simbol rasti Cerkve na globalnem jugu. Afriški papež bi bil zgodovinski mejnik, ki bi odražal naraščajoči vpliv celine znotraj katolicizma.
Med drugimi imeni sta italijanski kardinal Matteo Zuppi, tesen zaveznik Frančiška, znan po svojih prizadevanjih za vzpostavljanje miru, in madžarski kardinal Péter Erdő, konservativni teolog, čigar izvolitev bi lahko pomenila vrnitev k doktrinarni strogosti. Vendar pa, kot poroča Vatican News, tajnost konklavnega procesa pomeni, da so presenečenja pogosta. Leta 2013 je le malokdo napovedal, da bo Jorge Mario Bergoglio, pokojni papež Frančišek, izšel kot zmagovalec.
Skrivnost in tveganja konklava
Konklave deluje po strogih pravilih, ki jih ureja apostolska konstitucija Universi Dominici Gregis in amandmaji papežev Benedikta XVI. in Frančiška. Kardinali so izolirani, odrezani od zunanjega sveta in zapriseženi k molčečnosti pod grožnjo izobčenja. Glasovanje poteka v tišini, glasovnice se po vsakem krogu sežgejo – črni dim ne pomeni nobene odločitve, beli dim pa naznanja novega papeža. Potrebna je dvotretjinska večina, dnevno pa se lahko izvedejo do štiri glasovanja, dokler kandidat ne zmaga.
Kardinali se soočajo z ogromnim pritiskom. Poleg ideoloških razlik morajo upoštevati tudi globalne izzive Cerkve: upad udeležbe v Evropi, rast v Afriki in Aziji ter nenehne škandale, vključno z zlorabami duhovnikov. »Naslednji papež se bo moral transparentno spopasti s spolnimi zlorabami in združiti razdrobljeno Cerkev,« je anonimno za Reuters povedal višji kardinal in poudaril, kaj je na kocki.
Globalno opazovanje in neodgovorjena vprašanja
Medtem ko se konklave bliža, svet pozorno spremlja dogajanje. Stavnice so Parolina in Tagleja uvrstile med glavna kandidata, Turkson in Zuppi pa sta tesno za njima, čeprav takšne napovedi pogosto zgrešijo bistvo. Raznolikost kardinalov volivcev v povezavi s Frančiškovimi globalnimi imenovanji nakazuje, da bi lahko naslednji papež prišel izven Evrope, kar je bila pred stoletjem nepredstavljiva možnost.
Zaenkrat Vatikan ostaja in sede vacante – apostolski sedež je prazen. Kardinal Kevin Farrell, komornik, nadzira začasne zadeve Cerkve, medtem ko se kardinali pripravljajo na svojo slovesno dolžnost. Na zasebnih srečanjih, znanih kot generalne kongregacije, razpravljajo o prihodnosti Cerkve, vendar ni bilo jasnega soglasja.
Kdo bo naslednji papež? Odgovor se skriva za zaklenjenimi vrati Sikstinske kapele, ki jih poznajo le kardinali – in, kot verjamejo, Sveti Duh. Dokler se ne dvigne beli dim, bo vprašanje ostalo neodgovorjeno.