V tokratni duhovni misli bo duhovnik Benedikt Lavrih spregovoril o spominih, molitvi in povezanosti z našimi pokojnim rajnimi ob prazniku vseh svetih. Jesenski dnevi nas opominjajo na minljivost, a hkrati prebudijo hvaležnost za življenje, ki so nam ga zapustili naši dragi. Gospod Lavrih poudarja, da je spominjanje izraz ljubezni, molitev pa most med zemeljskim in večnim življenjem.
Prvo novembrski prazniki so zaviti v jesen. Barvitost narave nas dviga k hvalnicami in doživljanje lepot narave. V mnogih čudovitih, toplih barvah poboža ta letni čas dušo, a istočasno nas spomni, da je življenje minljivo.
Praznik ljubezni, ki ne sme ugasniti. Prav ti dnevi, ko smo z mislimi s pokojnimi rajnimi se vezi med pokojnimi in nami ponovno utrdijo in prebudijo. Veselimo se, da so naša zgodba. Če so naši sorodniki smo z njimi še posebej povezani.
Pogrešamo jih. Pred očmi jih imamo. Pridejo spomini, utrne se solza. Ni jih več. Bodimo z njimi. Molimo za njihove duše, spominjajmo se njihovih darov, na vaš primeren način bodite s pokojnimi. Veliko cvetov, sveč, druženja domačih, molitve in blagoslovi pokopališč govorijo o ljubezni do rajnih. Darujte svete maše, ki so poseben Božji dar za duše pokojnih.
Toliko sveč prižgemo ob tej priložnosti. Vsak sveča je luč ki govori o večnosti, ki jo želimo našim rajnim. Svetloba nas ogreje in nam govori o življenju. Goreča sveča je naša molitev in prošnja.
Hvaležnost za naše pokojne postane živa. Zavedati se je potrebno naših korenin in vsega kar smo prejeli od pokojnih rajnih. Živimo iz njihovih korenin. Zahvaljujmo se Bogu prav za vse. Po darovih in mnogih izkušnjah z našimi pokojnimi rastemo naprej.
Posebna moč
Čeprav so dnevi zaviti v turobnost in žalost se veselimo vsega, kar smo prejeli od pokojnih rajnih in kar mi živimo. Nadaljujemo njihovo pot in pokojni rajni so živi v nas po podedovanih darovih in načinu življenja in delovanja.
Čas, ko se zavedamo da so pokojni rajni pri Bogu. Pokojni rajni so na drugačen način navzoči med nami. Njihove duše nam pomagajo živeti. Verjamemo, da ima Bog za vsakega pripravljeno bivališče? Duše pokojnih imajo pri Bogu posebno moč in nas spremljajo.
Imamo priprošnjike. Ali jih prosimo za različne potrebe? Pogovarjajmo se z dušami naših pokojnih in jih tudi prosimo za vsakodnevne potrebe. Verujmo v njihovo moč.
Spominjanje na naše pokojne pa nas povabi, da razmišljamo o našem načinu življenja. Kako živimo in kaj želimo spremeniti, da bi čas, ki nam je še podarjen živeli z veseljem in navdušenjem. Zavedajmo se veličine življenja in prav zaradi tega naredimo vse za naše mirno in duhovno bogato življenje. Iščemo mir in srečo v tem, kar nam je dano?
Spomin na pokojne
Druženje je tudi spomin na pokojne. Sorodniki in znanci pridejo v teh dneh in snidenje je del praznovanja mrtvih. Čudovita priložnost, ki naj bo stalnica, saj je to najlepše, da pokojni povezujejo in utrjujejo družinske vezi.
Spomin na naše rajne pa nam postali vprašanje, kaj verujem, ali sploh razmišljam, kaj mi Bog pripravlja? Verujete, da življenja ni konec. Odhod iz zemeljskega življenja je le prehod. Bog nas ne bo zavrgel, ker nas ima rad in nas želi ohraniti, zato nam je pripravil večnost. Bog skrbi za nas in bo poskrbel za nas po smrti.
Dnevi, ko prosimo za pokojne rajne za njihove duše. Razmišljamo kje so? Verujemo, da so pri Bogu? Verjamemo, da Bog vsakemu pripravlja bivališče? Z molitvijo, dobrimi željami prosimo, da bodo njihove duše deležne večnega veselja.
Benedikt Lavrih, duhovnik
Foto: Zajem zaslona