Duhovnik Benedikt Lavrih v tokratni Duhovni misli razmišlja o človekovi odgovornosti do darov, ki jih prejema, in o vprašanju, komu pravzaprav služimo – Bogu ali mamonu. Opozarja na nevarnosti sodobnega toka življenja, ki pogosto vodi v izgubo vesti, ter nas spodbuja k vrnitvi k temeljnim vrednotam in božjemu objemu.
Kar je bilo sveto nekdaj, danes zavračamo. Hvala Bogu, da je Mojzes prejel deset zapovedi, Kristus jih tudi ni zavrgel, ampak jih je dopolnil. Danes ne samo, da smo pozabili na vse te zaklade in usmeritve življenja, prepustili smo se toku, ki krade, laže, se spreneveda in nima nobenega več dostojanstva in spoštovanja do človeka. Kaj se nam dogaja? Mislimo, da se ne da drugače živeti, kot da smo v toku življenja: „Saj vsi tako delajo.“ Tako smo na vlaku izgubljenih in tavajočih.
Ali je v nas šibkost, smo kot listje, ki ga veter premetava in smo pozabili na to, kar smo. Si upamo misliti drugače in zagovarjati vrednote, ki nas vodijo k življenju in ohranjajo življenje? Jezus danes v priliki pripoveduje o bogatašu in oskrbniku. Bogataš, lastnik je vprašal oskrbnika: „Podaj obračun o svojem gospodarjenju, ker ne boš več mogel biti moj oskrbnik.“ Kakšen obračun dajemo življenju vsak dan?
Vsak dan nam je dano veliko darov in Bog nas obdaruje vedno znova. Kako odgovorni smo do vseh darov v življenju, kakor odgovorno opravljamo svoje življenjsko poslanstvo in delo? Bog vidi naša dejanja v knjigi preroka Amosa beremo: „Nikoli ne bom pozabil vseh teh njegovih dejanj.“
Kdaj je človek izgubil vest?
Kdaj je človek izgubil vest? To je svetišče človeškega bitja. Psalm 101 pravi: Čisto vest si bom ohranil. Se sploh ustavimo in opazujemo svoja dejanja in kvaliteto življenja? Prebudimo vest, prisluhnimo ji in nastopila bo odgovornost in spoštovanje, do vsega kar prejemamo.
Še vedno sem prepričan, da je človek božje in dobro bitje. Kaj se dogaja, da želimo iztrgati človeka iz božjega objema? Mislimo, da vse obvladamo, da smo Bogovi, a nas narava, preizkušnje opozorijo. Ne slišimo, ne vidimo.
Pavel piše Timoteju: „Prosite, molite, posredujte in se zahvaljujte za vse ljudi, da bomo živeli vsej pobožnosti in vsem dostojanstvu, mirno in tiho.“ To so drže, ki nam pomagajo, da se bomo vrnili v božji objem.
Jezus nas v evangeliju spodbuja, da se je potrebno odločiti za pravo pot, komu bomo služili. Bomo pustili in dopustili, da nas kapitalizem odnese?
Materialne dobrine in kapital
Materialne dobrine in kapital ne more človeka osrečiti in napolniti z veseljem. Korupcijo smo udomačili in za nekatere v Sloveniji je to način življenja. Brez vesti, brez pogleda na bližnjega. Sebičnost in individualizem narekujeta način življenja. Padli smo v votlino, kjer je strah, kako bo v našem življenju v prihodnosti. Ali je kaj svetlobe v tej votlini. Je luč, bomo zagledali luč? Imamo jo v sebi, a je prižgemo.
Kako naj se človek prestavi v svet lepote in dobrote? Kako naj prebudi Božjo podobo v sebi? Je potrebna preizkušnja, bolezen, odvisnost, izguba najbližjih in najdražjih, da preusmerimo pot. Vrnitev v božjo podobnost in ustvarjenost je nujna. Preveč trgamo človeka iz božjega objema. Dovolili smo si svobodo da odločamo o nerojenih otrocih, starejše bi radi po hitrem postopku umaknili s tega sveta.
Na silo želimo spreminjati spol človeškemu bitju. Moška in ženska narava z odprtostjo za življenje je krona stvarstva. Naravo ne spoštujemo, smo grobi do nje. Narava nam vrača in nas uči, a mi ne razumemo. Zakaj je človek tako uporno bitje. Upiramo se temeljnemu zakonu življenja. Pričakujemo, da bomo imeli življenje v obilju, a ne priznamo božjega delovanja.
Odločitev je naša. Vsak dan se odločimo, komu bomo služili in kako? Gremo nazaj v božji objem stvarstva in vsega, kar nam Bog daje in smo del tega velikega božjega dela. Začnimo ceniti sebe na pravi način in z veliko mero spoštovanja Boga in stvarstva.
Benedikt Lavrih, duhovnik
Foto: Zajem zaslona