Belorusija krepi obrambo: Lukašenko trdi, da je tretjina vojske ob ukrajinski meji
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko izjavil, da je Ukrajina ob meji z Belorusijo namestila več kot 120.000 vojakov, kar je privedlo do povečane vojaške prisotnosti beloruskih sil vzdolž celotne meje. Lukašenko je ob tem poudaril, da je Minsk na tem območju razporedil skoraj tretjino svojih oboroženih sil. Ta izjava prihaja v času naraščajočih napetosti med državama in kaže na vse bolj zaostrene razmere na meji med Belorusijo in Ukrajino.
Lukašenko ni podal natančnega števila beloruskih vojakov, nameščenih ob meji, a je izpostavil, da je razporeditev vojske nujna zaradi “agresivne politike” Ukrajine. Po podatkih Mednarodnega inštituta za strateške študije iz leta 2022 ima beloruska vojska približno 48.000 poklicnih vojakov in okoli 12.000 pripadnikov službe za varovanje državne meje, kar pomeni, da bi bilo v primeru tretjinske razporeditve ob meji prisotnih okoli 16.000 vojakov. Lukašenko je v intervjuju za rusko državno televizijo, ki ga je povzelo belorusko državno glasilo Belta, pojasnil, da so beloruske enote pripravljene za obrambo države v primeru vojne.
Na drugi strani je Kijev v soboto, dan pred Lukašenkovo izjavo, sporočil, da ni opazil nobenih znakov kopičenja beloruskih vojakov ob meji. Ta izjava je v nasprotju z Lukašenkovimi trditvami in kaže na različne percepcije razmer med obema državama. Kljub temu je beloruski obrambni minister Viktor Hrenin že pred tem opozoril na možnost oborožene provokacije iz sosednje Ukrajine, kar dodatno prispeva k napetosti na meji. Po njegovih besedah “razmere na meji ostajajo napete”.
Lukašenko je prav tako dejal, da je belorusko-ukrajinska meja “minirana kot še nikoli doslej” in da bi ukrajinske enote utrpele velike izgube, če bi poskušale prečkati to območje. Izjave so bile dane v kontekstu vse bolj zaostrenih odnosov med Minskoma in Kijevom, pri čemer obe strani obtožujeta druga drugo za zaostrovanje varnostnih razmer.
Napetosti v Kursku in Kijevu: ukrajinske sile uničujejo rusko infrastrukturo
Poleg napetosti na belorusko-ukrajinski meji so v teku tudi intenzivne vojaške operacije med Ukrajino in Rusijo. Ukrajinske zračne sile so nedavno objavile videoposnetek uničenja mostu v Kursku, kar je že drugi uničeni most na tem območju v kratkem času. Ta dejanja kažejo na ukrajinske poskuse, da bi prekinili ruske oskrbovalne poti in preprečili prihod okrepitev na bojišča.
Ukrajinski poveljnik vojaškega letalstva, generalpodpolkovnik Mikola Oleščuk, je v zvezi s tem izjavil: “En most manj! Ukrajinsko letalstvo še naprej odvzema sovražniku njegovih logističnih zmogljivosti z natančnimi zračnimi napadi.” Ta strateška poteza je del širših prizadevanj ukrajinske vojske, da bi oslabila ruske sile na ključnih točkah, kot so Kursk in druge pomembne logistične točke.
Balistični napadi in dronski napadi: Kijev in Rostov pod udarom
V nedeljo, 18. avgusta 2024, je Rusija izvedla svoj tretji balistični napad na Kijev v tem mesecu. Po navedbah ukrajinske vojaške uprave so bile vse balistične rakete uničene pred vstopom v mesto. Serhiy Popko, vodja kijevske vojaške uprave, je dejal, da so po predhodnih informacijah Rusi znova uporabili severnokorejske balistične rakete. Prav tako je potrdil, da so ukrajinske enote zračne obrambe uničile številne ruske brezpilotne letalnike.
Obseg napada še ni bil povsem razjasnjen, Popko pa je dodal, da trenutno ni poročil o žrtvah ali materialni škodi. Kljub temu je napad sprožil nova zračna opozorila po Kijevu in širši regiji, kar je povzročilo še večjo napetost in strah med prebivalstvom.
Medtem ko so ukrajinske sile poskušale odbiti ruske napade na Kijev, je v ruski regiji Rostov ukrajinski dron povzročil požar v industrijskem skladišču. Vasyl Golubev, guverner Rostova, je sporočil, da so gasilske enote takoj posredovale in pogasile požar, ki je izbruhnil zaradi ostankov brezpilotnega letala. Ukrajina je pogosto zagovarjala svoje zračne napade na rusko vojaško, energetsko in prometno infrastrukturo kot odgovor na nenehne ruske napade na ukrajinsko ozemlje.
Jedrska nevarnost v Zaporožju: posledice napada drona
Varnost v jedrski elektrarni Zaporožje se je dodatno poslabšala po napadu ukrajinskega drona, ki je eksplodiral na dostopni cesti do elektrarne. Rafael Grossi, generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), je opozoril, da so razmere izjemno zaskrbljujoče in da je jedrska varnost v Evropi ogrožena.
IAEA je po napadu obiskala območje in ugotovila, da škoda ni bila povzročena na opremi elektrarne, temveč na cestišču med glavnima vhodoma v objekt. Kljub temu incident poudarja nevarnost, ki jo predstavlja vojna v bližini jedrske elektrarne. Grossi je ponovno pozval k maksimalni zadržanosti obeh strani in k spoštovanju načel za zaščito jedrske elektrarne.
Moskva je izrazila željo, da bi se o incidentu v Zaporožju pogovorila z IAEA, kar kaže na resnost situacije in možnost dodatnih diplomatskih napetosti med Rusijo in Ukrajino glede jedrske varnosti.
[Vir: Jutranji Hr]; Portal24; Foto: Freepik