Rusija je med letoma 2022 in 2024 iz poslovanja z evropskimi energetskimi podjetji, ki so uvažala utekočinjeni zemeljski plin (LNG), ustvarila približno 8,10 milijarde evrov davčnih prihodkov, navaja raziskava, ki jo je objavil Greenpeace. Največji ruski izvoznik LNG-ja, podjetje Yamal LNG, je v tem obdobju prek pogodb z družbami, kot so TotalEnergies, Engie, Shell, Naturgy in SEFE, dosegel okoli 40 milijard dolarjev prihodkov.
Analiza Greenpeacea izpostavlja, da bi se s prihodki podjetja Yamal LNG, ki so ocenjeni na 9,5 milijarde dolarjev, lahko financiralo znatne količine vojaške opreme. V poročilu je izračunano, da bi bilo mogoče kupiti več milijonov granat kalibra 152 milimetrov, več sto tisoč brezpilotnih letalnikov tipa Shahed ali več kot dva tisoč šeststo tankov.
Belgija, Francija in Španija so bile od leta 2022 do junija 2025 ključne uvoznice ruskega LNG-ja, pri čemer je pristanišče Zeebrugge v Belgiji izstopalo kot največje vstopno vozlišče v Evropski uniji. Poleg teh treh držav so bile pomembne prejemnice plina tudi Nemčija, Nizozemska, Švica, Združeno kraljestvo in Francija. Večina podjetij je imela dolgoročne pogodbe, nekatere celo do let 2038 oziroma 2041.
Po podatkih, na katere se pri poročanju sklicuje Euronews, pa bodo številne od teh pogodb verjetno prekinjene. Evropska unija si namreč prizadeva, da bi do leta 2027 postopno ukinila uvoz ruskega utekočinjenega zemeljskega plina, kar sproža razprave med državami članicami in tveganje morebitnih pravnih postopkov s strani ruskih energetskih družb.
Porast ameriških dobav
Evropski trg se medtem močno obrača k drugim dobaviteljem. Washington je v prvi polovici leta 2025 v Evropsko unijo izvozil 52,7 milijarde kubičnih metrov LNG-ja, kar je bistveno več kot v prejšnjih letih. Analiza opozarja, da se bodo ti zneski še povečali, saj je Unija z ZDA podpisala trgovinski sporazum, po katerem je letna vrednost uvoza energentov, vključno z utekočinjenim zemeljskim plinom, približno 213 milijard evrov.
Euronews navaja, da se s tem spreminja energetska odvisnost Evrope – od zmanjševanja povezav z Moskvo do vse večje vezanosti na ameriške dobave.
Greenpeace v poročilu poudarja, da bi morala Evropa svojo energetsko politiko usmeriti stran od fosilnih goriv. Po njihovih navedbah bi se lahko Unija dolgoročno izognila energetski odvisnosti od Rusije in ZDA le z vlaganjem v domače vire obnovljive energije. Organizacija opozarja, da se bo sicer evropska energetska varnost zgolj preselila iz enega političnega tveganja v drugo.
Raziskava, na katero se sklicuje Euronews, tako izpostavlja dvojno sliko: po eni strani ostaja Evropa velik kupec utekočinjenega zemeljskega plina, po drugi pa se hkrati krepi politični pritisk, da bi do konca desetletja zmanjšala svojo odvisnost od tega energenta.
Foto: Pexels