Azijske delnice ohranjajo visoke vrednosti iz prejšnjih dni, saj so vlagatelji stavili na otoplitev svetovnih trgovinskih odnosov in morebitno znižanje stroškov zadolževanja v ZDA ter Kanadi. Okrepil se je tudi apetit po tveganju, saj so tehnološke delnice nadaljevale rast v pričakovanju objav dobičkov podjetij z veliko tržno kapitalizacijo.
Na japonskem trgu je indeks Nikkei upadel za 0,2 odstotka, potem ko je v ponedeljek zrasel za 2,5 odstotka. Letos je indeks dosegel že skoraj 27-odstotno rast, kar analitiki pripisujejo predvsem močnim rezultatom tehnološkega sektorja. Južnokorejski indeks Kospi se je znižal za 1,2 odstotka, kar je le del ponedeljkovega 2,6-odstotnega skoka. Po poročanju Reutersa je razpoloženje vlagateljev izboljšala objava podatkov, da je tamkajšnje gospodarstvo v tretjem četrtletju preseglo napovedi zaradi močne potrošnje in izvoza.
Indeks MSCI za azijsko-pacifiško regijo zunaj Japonske je ostal skoraj nespremenjen. Delnice kitajskih podjetij z veliko tržno kapitalizacijo so pridobile 0,2 odstotka, medtem ko je šanghajski kompozitni indeks prvič po letu 2015 presegel mejo 4000 točk. Terminske pogodbe za evropske indekse, kot so EUROSTOXX 50, DAX in FTSE, so se znižale za približno 0,2 odstotka.
Na Wall Streetu so tehnološke družbe znova vodile rast. Delnica proizvajalca čipov Qualcomm se je po objavi dveh novih čipov umetne inteligence za podatkovne centre zvišala za 11 odstotkov. Reuters poroča, da vlagatelji ta teden pričakujejo močne četrtletne rezultate tako imenovanih ‘Veličastnih sedem’ – Microsofta, Alphabeta, Appla, Amazona in Mete – saj bi šibkejši rezultati lahko ogrozili visoka vrednotenja v tehnološkem sektorju.
Na obvezniškem trgu so se donosi desetletnih ameriških državnih obveznic ohranili pri 3,98 odstotka, vlagatelji pa čakajo na odločitev ameriške centralne banke. Pričakuje se znižanje obrestne mere za četrtino odstotne točke, medtem ko bodo trgi pozorno spremljali morebitne namige o nadaljnjem sproščanju denarne politike.
Gibanje zlata in surovin
Cena zlata se je po petdnevnem devetodstotnem padcu v torek stabilizirala pri okoli 4000 dolarjih za unčo. Nakar se zvišala za 0,7 odstotka na 4009 dolarjev, medtem ko so se terminske pogodbe za ameriško zlato z dobavo decembra okrepile za 0,1 odstotka na 4022 dolarjev za unčo. Analitiki pojasnjujejo, da šibkejši dolar in pričakovanja nižjih obrestnih mer podpirajo ceno zlata, čeprav so napetosti med ZDA in Kitajsko nekoliko popustile.
Na surovinskih trgih so se cene nafte znižale po poročanju Reutersa, da se osem držav OPEC+ nagiba k zmernemu povečanju proizvodnje decembra, kar bi omogočilo Saudovi Arabiji ponovno povečanje tržnega deleža. Cena nafte Brent se je znižala za 0,2 odstotka na 65,51 dolarja za sod, ameriška nafta pa prav tako za 0,2 odstotka na 61,20 dolarja.
Evro se je povzpel na 1,1660 dolarja, vendar je ostal pod tehničnim odporom pri 1,1728 dolarja. Indeks dolarja je izgubil 0,3 odstotka in dosegel vrednost 98,643, a ostaja znotraj zadnjega trgovalnega razpona.
Po navedbah Reutersa naj bi kanadska centralna banka ta teden znižala obrestne mere, medtem ko Evropska centralna banka in japonska banka najverjetneje ne bosta spreminjali svoje politike. V Banki Jamajke bodo razpravljali o morebitnem nadaljevanju dviga obrestnih mer, čeprav politične razmere lahko odložijo odločitev.
Med vlagatelji se krepijo tudi pričakovanja, da bo ameriški Fed morda končal zmanjševanje bilance stanja, znano kot kvantitativno zaostrovanje, kar bi lahko dodatno spodbudilo likvidnost na finančnih trgih.
Foto: Pixabay