Avstralija uvedla absolutno prepoved družbenih medijev za mlajše od 16 let
Avstralija je z odločno potezo postala prva država na svetu, ki je uvedla absolutno prepoved uporabe družbenih medijev za otroke, mlajše od 16 let. Zakon, ki je bil sprejet po dolgotrajni in čustveni razpravi v parlamentu, postavlja temelje za najstrožji nadzor tehnoloških gigantov, kot so Meta (lastnik Facebooka in Instagrama) ter TikTok. Cilj te zakonodaje je zaščita duševnega zdravja mladih, kar je tema, ki postaja vse bolj pereča v globalnem kontekstu.
Zakonodaja tehnološkim podjetjem nalaga, da mladoletnikom preprečijo dostop do njihovih platform. Če tega ne bodo storili, se bodo soočili z globo do 49,5 milijona avstralskih dolarjev (32 milijonov ameriških dolarjev), poroča Reuters. Januarja 2025 se bo začelo testiranje metod za uveljavljanje zakona, prepoved pa bo v celoti stopila v veljavo čez eno leto. To pomeni, da imajo tehnološki velikani omejen čas za prilagoditev in vzpostavitev sistemov, ki bodo učinkovito izvajali preverjanje starosti uporabnikov.
Avstralija kot vzor za druge države
Avstralija je s tem zakonom postala pionir na področju starostnih omejitev za družbene medije. Medtem ko so nekatere države, kot so Francija in nekatere zvezne države ZDA, uvedle omejitve z dovoljenjem staršev, je avstralska prepoved absolutna. To pomeni, da mladoletniki brez izjeme ne bodo imeli dostopa do družbenih platform. Nekateri opozarjajo, da bi zakon lahko sprožil val podobnih ukrepov po svetu. Drugi so medtem bolj skeptični in zakon označujejo kot pretiran.
Primer popolne prepovedi na Floridi za mlajše od 14 let, ki trenutno doživlja pravne izzive zaradi vprašanj svobode govora, kaže, kako zapletena in občutljiva je ta tema. Kljub temu Avstralija ostaja prepričana v svojo odločitev. Odločitev sicer mnogi vidijo kot politični uspeh premierja Anthonyja Albaneseja, ki se pripravlja na volitve leta 2025.
Družbena in politična podpora, a tudi pomisleki
Zakon je naletel na široko podporo med avstralsko javnostjo, saj naj bi ga po anketah podpiralo kar 77 % prebivalcev. K sprejetju zakona so pomembno prispevali tudi mediji, predvsem kampanja “Naj bodo otroci” pod vodstvom News Corp Ruperta Murdocha. V ozadju zakonodaje je parlamentarna preiskava, ki je poslušala pretresljive zgodbe staršev otrok, ki so bili žrtve ustrahovanja na družbenih medijih.
Kljub podpori so se pojavili tudi glasni kritiki. Zagovorniki človekovih pravic opozarjajo, da zakon lahko omejuje pravice mladih do sodelovanja v družbi. Nekateri opozarjajo, da bi lahko zakon privedel do povečanega zbiranja osebnih podatkov, kar bi lahko povzročilo zaskrbljenost glede državnega nadzora. Dodatno vprašanje je, ali bodo mladi našli obvode za dostop do družbenih platform, kar bi lahko zmanjšalo učinkovitost zakona.
Vpliv na duševno zdravje mladih in prihodnost zakonodaje
Zakonodajalci in zagovorniki prepovedi poudarjajo, da so družbeni mediji pomembno prispevali k poslabšanju duševnega zdravja mladih. Leta 2023 je ameriški generalni kirurg Vivek Murthy opozoril na nevarnosti, ki jih družbeni mediji predstavljajo za mlade, in predlagal celo zdravstvena opozorila na teh platformah. Avstralski aktivist Ali Halkic, ki je leta 2009 izgubil sina zaradi ustrahovanja na družbenih omrežjih, je zakon označil kot ključen korak k večji zaščiti mladih.
Kritiki pa opozarjajo, da zakon ne bo dosegel želenih učinkov. Enie Lam, najstnica iz Sydneyja, je izpostavila, da lahko prepoved otroke in najstnike usmeri na manj nadzorovane in potencialno nevarne dele interneta. “Ne bo dosegel želenih učinkov,” je dejala. Lam je poudarila, da bi bil boljši pristop izobraževanje o varni uporabi interneta.
Portal24; Foto: Pixabay