Aretacija ustanovitelja Telegrama: Francija zareže v svobodo govora?
V soboto zvečer je francoska policija na letališču Bourget blizu Pariza aretirala Pavla Durova, ustanovitelja in izvršnega direktorja priljubljene aplikacije za sporočanje Telegram. Durov, ki je hkrati rusko-francoski milijarder, je bil v trenutku aretacije na poti s svojim zasebnim letalom. Novico so prvi objavili TF1 TV in BFM TV, ki se sklicujeta na neimenovane vire, ter razkrila, da je bila za Durova v Franciji izdana naloga za aretacijo v okviru predhodne policijske preiskave.
Razlogi za aretacijo
Policijska preiskava, ki je pripeljala do Durovove aretacije, naj bi bila osredotočena na pomanjkanje moderatorjev na Telegramu. Po navedbah TF1 in BFM TV naj bi francoska policija menila, da ta pomanjkljivost omogoča neovirano nadaljevanje kriminalnih dejavnosti preko aplikacije. Durov se po poročanju francoskih medijev sooča z možnostjo obtožnice, ki bi jo lahko dobil že v nedeljo.
Telegram, ki ga je Durov ustanovil leta 2013 skupaj s svojim bratom, je danes ena izmed najvplivnejših platform za sporočanje, zlasti v Rusiji, Ukrajini in drugih državah nekdanje Sovjetske zveze. S skoraj milijardo uporabnikov se je Telegram povzpel med glavne platforme družbenih medijev, takoj za Facebookom, YouTubom, WhatsAppom, Instagramom, TikTokom in WeChatom. Kljub svoji priljubljenosti pa je aplikacija zaradi svojega močnega šifriranja in nezmožnosti uradnega nadzora že večkrat prišla pod drobnogled oblasti.
Durovova zgodovina kljubovanja oblastem
Pavel Durov je bil rojen v Rusiji, vendar je leta 2014 zapustil svojo domovino, potem ko ni želel izpolniti zahtev ruske vlade, da zapre opozicijske skupnosti na svoji prejšnji platformi, družbenem omrežju VKontakte. Slednje je nato prodal in se preselil v tujino, kjer je nadaljeval z razvojem Telegrama. V preteklosti je Durov večkrat poudaril svojo zavezanost k svobodi govora, kar je razkril tudi v intervjuju z ameriškim novinarjem Tuckerjem Carlsonom, kjer je dejal: “Raje bi bil svoboden, kot da bi sprejemal ukaze od kogar koli.”
Od začetka ruske invazije na Ukrajino leta 2022 je Telegram postal ključna platforma za deljenje informacij o vojni. Aplikacija omogoča nefiltrirano in pogosto nazorno poročanje obeh strani konflikta, kar je privedlo do tega, da so jo nekateri analitiki poimenovali kar ‘navidezno bojišče’ za vojno. Telegram je tako postal ena redkih platform, kjer Rusi lahko dostopajo do neodvisnih novic o vojni, saj je Kremelj po invaziji še dodatno okrepil omejitve neodvisnih medijev v državi.
Mednarodni odzivi na aretacijo
Rusko zunanje ministrstvo je v nedeljo sporočilo, da njihovo veleposlaništvo v Parizu razjasnjuje okoliščine aretacije Durova, hkrati pa so pozvali zahodne nevladne organizacije, naj zahtevajo njegovo izpustitev. Poleg tega so različni ruski politiki hitro obsodili francoske oblasti. Med njimi je bil tudi Mihail Uljanov, predstavnik Rusije pri mednarodnih organizacijah na Dunaju, ki je na platformi X (nekdanji Twitter) zapisal: “Nekateri naivni ljudje še vedno ne razumejo, da če igrajo bolj ali manj vidno vlogo v mednarodnem informacijskem prostoru, zanje ni varno obiskovati države, ki se premikajo proti veliko bolj totalitarnim družbam.”
Aretacija Pavla Durova je povzročila burne reakcije po vsem svetu. Elon Musk, lastnik platforme X, je na primer komentiral situacijo z besedami: “V Evropi je leto 2030 in vas bodo usmrtili, ker ste všečkali meme.” Podobno je Robert F. Kennedy mlajši, ki je pred kratkim opustil svojo predsedniško kampanjo v ZDA, na platformi X izpostavil pomen zaščite svobode govora.
[Vir: Reuters]; Portal24; Foto: Wikimedia/TechCrunch