Občutek tesnobe je nekaj, kar vsi poznamo. Srce ti razbija pred pomembnim sestankom, dlani se potijo, ko čakaš na rezultate zdravniškega pregleda, ali pa te skrbi, ali boš pravočasno oddal projekt. To je povsem normalno – anksioznost je naraven odziv na stres, ki nas lahko celo spodbudi, da se bolje pripravimo ali hitreje ukrepamo.
Zgodi pa se, da ta občutek postane premočan, vztraja predolgo ali se pojavi brez pravega razloga. Kdaj torej anksioznost preseže mejo normale in postane nekaj, kar zahteva pozornost? Strokovnjaki imajo odgovore, ki jih delimo v tem članku, napisanem za vse, ki stremite k zdravemu življenjskemu slogu in vsakodnevni dobrobiti.
Zakaj je anksioznost sploh koristna?
Anksioznost ni vedno naš sovražnik. Ta občutek globoko vgrajen v nas, saj je nekoč našim prednikom pomagal preživeti nevarnosti, kot je srečanje z levom. Danes nam pomaga, da se osredotočimo pred izpitom ali nas opozori, da nekaj v našem življenju potrebuje spremembo.
Ne spreglejte
Na primer, če te skrbi zdravje, te lahko anksioznost spodbudi, da greš na pregled ali začneš bolj zdravo jesti. Po podatkih Nacionalnega inštituta za duševno zdravje (NIMH) je anksioznost normalen del življenja, dokler ne postane stalna ali preveč intenzivna. Ko pa začne ovirati tvoj vsakdan – službo, odnose ali spanec – je čas, da se ustaviš in premisliš, ali gre za kaj več.
Kdaj anksioznost postane problem?
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) anksiozne motnje prizadenejo kar 301 milijon ljudi po svetu, pri čemer so ženske bolj dovzetne.
Znaki, da je anksioznost prešla mejo normale, vključujejo nenehno skrb, ki traja več mesecev, fizične simptome, kot so razbijanje srca, težave z dihanjem ali nespečnost, ter občutek, da ne moreš nadzorovati svojih misli.
Na primer, če vsako bolečino v prsih razumeš kot znak srčnega infarkta ali če nenehno preverjaš svoje zdravje na spletu, bi lahko šlo za zdravstveno anksioznost, ki prizadene približno 4–5 % ljudi, morda celo več. Takšno vedenje lahko vodi v začaran krog, kjer te skrbi še dodatno obremenjujejo.
Kako ukrotiti prekomerno skrb?
Dobra novica? Anksiozne motnje so zelo obvladljive. Strokovnjaki opozarjajo, da kognitivno-vedenjska terapija (CBT) pomaga spremeniti miselne vzorce, ki sprožajo tesnobo. Tudi zdravila, kot so antidepresivi, lahko pomagajo, a niso za vsakogar – pomembno je, da se posvetuješ z zdravnikom.
Poleg tega lahko že majhne spremembe v življenjskem slogu naredijo veliko razliko. Redna vadba, na primer 30-minutni sprehod petkrat na teden, uravnotežena prehrana in dovolj spanja (idealno sedem ur na noč) lahko zmanjšajo občutke tesnobe.
Predlaga se tudi izogibanje pretiranemu iskanju informacij na spletu, saj to pogosto vodi v t. i. kiberkondrijo, ki še poveča strahove. Namesto tega se osredotoči na zanesljive vire in pogovor s strokovnjakom, če te skrbi preplavljajo.
Alenka Mirnik
Foto: Pixabay