Analitiki: Premirje med Izraelom in Hezbolahom bi se lahko obdržalo

Premirje med Izraelom in libanonsko militantno skupino Hezbolah, doseženo 27. novembra 2023, še vedno ostaja v veljavi kljub številnim kršitvam in negotovostim. Analitiki opozarjajo, da je premirje krhko, vendar bi lahko obdržalo zaradi strateških interesov obeh strani in mednarodnega pritiska. Sporazum daje upanje tisočim razseljenim družinam na obeh straneh meje, čeprav se pogoji dogovora do roka konec januarja morda ne bodo v celoti izpolnili.

Premirje zahteva, da Hezbolah nemudoma preneha z vsemi sovražnimi aktivnostmi na jugu Libanona, medtem ko se mora Izrael postopoma umakniti iz regije in v roku 60 dni predati nadzor libanonski vojski ter mirovnim silam ZN (UNIFIL), navaja Euronews. Izrael se je do sedaj umaknil le iz dveh mest (Khiama in Shamaa), medtem ko še vedno zaseda okoli 60 drugih, kar ovira napore za implementacijo sporazuma.

Kljub zavezi k premirju izraelska vojska še naprej izvaja zračne napade na Hezbolahove položaje, pri čemer trdi, da gre za samoobrambne akcije proti skupini, ki naj bi premikala orožje in načrtovala napade. Hezbolah, ki je bil močno oslabljen v več kot letu dni trajajočem konfliktu, opozarja, da bi nadaljnje kršitve lahko ogrozile dogovor, če Izrael ne bo spoštoval 60-dnevnega roka.

Sporazum in mednarodna vloga pri nadzoru

Sporazum, katerega izvajanje nadzorujejo ZDA, Francija, Libanon, Izrael in UNIFIL, dovoljuje obema stranema, da izvajata obrambne vojaške aktivnosti, kar odpira prostor za različne interpretacije. Analitiki poudarjajo, da je prav ta dvoumnost lahko ključna za ohranitev dogovora v spremenjenih razmerah.

ZDA in Francija sta ključna posrednika, ki zagotavljata pritisk na obe strani. Libanon je medtem vložil pritožbo pri Varnostnem svetu ZN, v kateri Izraelu očita več kot 800 zračnih in zemeljskih napadov od začetka premirja. Izrael odgovarja s podobnimi očitki proti Hezbolahu, vključno z obtožbami o premikanju orožja in pripravi napadov.

Humanitarna cena konflikta

Vojna med Izraelom in Hezbolahom je za seboj pustila ogromno človeško in materialno škodo. Izraelski napadi so od oktobra 2023 v Libanonu ubili več kot 4000 ljudi, med njimi številne civiliste, ter razselili več kot milijon Libanoncev. Na izraelski strani je bilo zaradi Hezbolahovega raketnega obstreljevanja ubitih 76 ljudi, od tega 31 vojakov, medtem ko je moralo okoli 60.000 prebivalcev severnega Izraela zapustiti svoje domove.

Kljub premirju približno 160.000 Libanoncev še vedno ostaja razseljenih. Po navedbah Mednarodne organizacije za migracije izraelska prisotnost v več kot 60 mestih v južnem Libanonu ovira vrnitev prebivalcev in stabilizacijo regije.

Kaj se zgodi po 60 dneh?

Izrael je večkrat poudaril, da varnost ostaja njegova glavna prioriteta, zaradi česar se umik odvija počasneje od pričakovanj. Libanonske oblasti pa trdijo, da so pripravljene prevzeti nadzor nad mesti, ko se izraelske sile v celoti umaknejo. Podpolkovnik Nadav Shoshani, tiskovni predstavnik izraelske vojske, je izjavil, da Izrael ne vidi 60-dnevnega roka kot “nepremostljivega” in da je ključna varnostna stabilnost na območju.

Po besedah Harela Choreva, strokovnjaka za izraelsko-libanonske odnose, bi Libanon moral zaposliti več tisoč vojakov, da bi lahko učinkovito nadzoroval regijo. Medtem Hezbolah opozarja, da bo nadaljeval z vojaškimi akcijami, če Izrael do dogovorjenega roka ne bo izpolnil svojih obveznosti.

Hezbolahova šibkost in prihodnja tveganja

Hezbolah se sooča z velikimi izgubami zaradi izraelskih napadov, izgube vodilnih članov in orožja, pa tudi zaradi zaprtja tihotapskih poti iz Irana po padcu sirskega voditelja Bašarja al Asada. Analitiki menijo, da je prav ta oslabljena pozicija Hezbolaha glavni razlog, da si skupina prizadeva ohraniti premirje, kljub izraelskim kršitvam.

Nekdanji libanonski general Hassan Jouni opozarja, da bi lahko Hezbolah ali druge militantne skupine izvajale gverilske napade, če izraelske sile ostanejo na jugu Libanona tudi po preteku roka. Izraelska vojska pa bi lahko nadaljevala z občasnimi zračnimi napadi, podobno kot v Siriji.

Portal24; Foto: Pixabay/geralt (fotografija je simbolna)