Po podatkih ameriških obveščevalnih služb je Iran prejšnji mesec na ladje v Perzijskem zalivu nalagal podvodne mine, kar naj bi nakazovalo na morebitno pripravljenost Teherana za zaprtje Hormuške ožine. Kot poroča agencija Reuters, naj bi do tega prišlo po izraelskih napadih na cilje v Iranu sredi junija, so povedali dva ameriška uradnika, ki sta želela ostati neimenovana.
Podatki o domnevnem miniranju ključne pomorske poti, ki prej niso bili znani javnosti, so bili zbrani po prvem izraelskem raketnem napadu 13. junija letos. Ameriški uradniki trdijo, da so mine sicer ostale na ladjah in niso bile nameščene, vendar naj bi že samo njihovo nalaganje predstavljalo jasno opozorilo, da Iran resno razmišlja o možnosti blokade ene najpomembnejših pomorskih poti za mednarodno trgovino z energenti.
Hormuška ožina je pomembna strateška točka, saj prek nje poteka približno 20 odstotkov svetovne trgovine z nafto in zemeljskim plinom. Njena blokada bi po ocenah analitikov lahko povzročila občutne motnje na globalnem energetskem trgu in pospešila rast cen energentov.
Nezavezujoča odločitev iranskega parlamenta
Kot poroča iranska državna televizija Press TV, je iranski parlament 22. junija podprl ukrep, ki bi predvidel zaprtje Hormuške ožine. Do glasovanja je prišlo po tem, ko je ameriška vojska izvedla napade na tri jedrske objekte v Iranu. Vendar odločitev parlamenta ni pravno zavezujoča – končno besedo naj bi imel vrhovni svet za nacionalno varnost.
V preteklosti je Teheran večkrat grozil z zaprtjem omenjenega prehoda, a te grožnje doslej ni nikoli uresničil. Po navedbah ameriških virov ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kdaj so bile mine točno naložene, niti ali so bile morda kasneje raztovorjene.
Uradnika, ki sta sodelovala pri oceni, tudi ne izključujeta možnosti, da je šlo zgolj za taktično potezo Teherana, s katero bi želel ustvariti vtis pripravljenosti, ne da bi ukrep dejansko izvedel.
Hormuška ožina: ozko grlo globalne energetske oskrbe
Hormuška ožina ločuje Iran od Omana in povezuje Perzijski zaliv z Omanskim zalivom in naprej z Arabskim morjem. Na najožjem delu meri 34 kilometrov, dejanska plovna pot pa je široka približno tri kilometre v vsako smer.
Prek tega morskega koridorja nafto in plin izvažajo ključne članice Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), med njimi Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Kuvajt in Irak. Katar, eden največjih izvoznikov utekočinjenega zemeljskega plina na svetu, prav tako skoraj celoten izvoz LNG izvede po tej poti.
Tudi Iran večino svoje nafte izvaža skozi Hormuško ožino, kar pomeni, da bi morebitna blokada vplivala tudi nanj. Kljub temu pa je Teheran v zadnjih letih vlagal znatna sredstva v razvoj zmogljivosti, s katerimi bi lahko ob morebitni zaostritvi razmer prehod dejansko zaprl.
Reuters ob tem poroča, da ameriških obtožb ni bilo mogoče neodvisno preveriti.
Foto: Freepik/fotografija je simbolna