Osrednji ameriški borzni indeksi so pretekli teden dosegli rekordne vrednosti, kar analitiki pripisujejo pričakovanjem o prihodnjem znižanju obrestnih mer v ZDA. Medtem so na drugih svetovnih trgih vlagatelji ostajali zadržani, saj se bliža rok za dosego trgovinskih dogovorov med ZDA in ključnimi partnericami.

Indeks Dow Jones je teden sklenil 2,3 odstotka višje pri 44.828 točkah, S&P 500 je pridobil 1,7 odstotka in dosegel 6.279 točk, tehnološki indeks Nasdaq pa se je okrepil za 1,6 odstotka na 20.601 točko. S tem sta indeksa S&P 500 in Nasdaq dosegla novi rekordni vrednosti.

Rast indeksov je povezana s pričakovanji, da bo ameriška centralna banka (Fed) v prihodnjih mesecih posegla po znižanju ključne obrestne mere. Tovrstne ukrepe javno podpira tudi predsednik ZDA Donald Trump, ki zagovarja znižanje na približno 1 odstotek, medtem ko so trenutne obrestne mere višje od štirih odstotkov.

Predsednik Feda Jerome Powell je ob tem opozoril, da ni potrebe po naglici pri sproščanju denarne politike, saj ameriško gospodarstvo ostaja robustno, inflacijski pritiski pa bi se lahko zaradi morebitnega zvišanja carin celo okrepili.

V četrtek objavljeno poročilo o zaposlovanju je pokazalo, da je ameriško gospodarstvo junija ustvarilo 147.000 novih delovnih mest, kar je 33 odstotkov več od pričakovanj analitikov. Stopnja brezposelnosti se je ob tem znižala na 4,1 odstotka.

Previdnost v Aziji in Evropi pred trgovinskimi roki

Vlagatelji na azijskih in evropskih borzah so bili ob koncu tedna bolj previdni. Zadržanost vlagateljev je povezana z bližajočim se rokom 9. julija, do katerega si Washington prizadeva doseči nove trgovinske dogovore z več državami, sicer grozi z uveljavitvijo višjih carin.

Bela hiša je sporočila, da je dogovor dosegla z Vietnamom, v teku pa so tudi načelna usklajevanja s Kitajsko in Združenim kraljestvom. Negotovost povečujejo nejasna stališča ameriškega predsednika, ki napoveduje tako možnost podaljšanja rokov kot tudi njihovo strogo spoštovanje.

Posebno pozornost vlagateljev vzbujajo pogajanja z Japonsko in Južno Korejo, ki naj bi sprva potekala gladko, vendar zdaj kažejo znake zastojev. »Zdaj vse oči spremljajo 9. julij. Zlasti v pogovorih z Japonsko in Korejo ni pričakovati preboja,« je dejal Tony Sycamore iz borznoposredniške hiše IG.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v četrtek poudarila, da si EU prizadeva skleniti trgovinski okvir z ZDA pred iztekom roka, vendar priznala, da celovitega dogovora v tako kratkem času ni mogoče pričakovati.

Mešana gibanja na evropskih borzah

Evropski borzni trgi so teden sklenili z mešanimi rezultati. Londonski FTSE 100 je pridobil 0,3 odstotka in dosegel 8.822 točk, pariški CAC 40 se je zvišal za 0,1 odstotka na 7.696 točk, medtem ko je frankfurtski DAX izgubil približno 1 odstotek in teden zaključil pri 23.787 točkah.

Ob koncu tedna so republikanci v predstavniškem domu podprli zakon o znižanju davkov in povečanju javne porabe, ki ga predsednik Trump opisuje kot “Veliki, lepi zakon”. Neodvisni Kongresni proračunski urad je ocenil, da bo zakon v prihodnjih letih povečal javni dolg ZDA za približno 3,4 bilijona dolarjev ter milijonom Američanov odvzel zdravstveno zavarovanje.

Gospodarsko gledano bi lahko večja fiskalna poraba in davčne olajšave spodbudile domače povpraševanje, hkrati pa povečale inflacijske pritiske, kar bi lahko dodatno vplivalo na denarno politiko v prihodnjih mesecih.

Ana Koren

Foto: Pixabay