Potrjeni amandmaji k zakonu o dolgotrajni oskrbi
Včerajšnja seja državnozborskega odbora je trajala več kot devet ur, vendar so članice in člani odbora k predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi uspeli potrditi 105 amandmajev koalicijskih strank. Sama seja se je zaključila po polnoči. Glasovanje o amandmajih pa je trajalo približno 45 minut. Končno odločitev glede predloga zakona bodo poslanke in poslanci sprejeli na plenarni seji državnega zbora, v ponedeljek.
Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi je bil v zadnjih tednih deležen številnih kritik. Posebej veliko je bilo nasprotovanje glede predvidenega načina financiranja. Koalicija je dolgo časa usklajevala različne predloge in na seji odbora so bila financiranja nekoliko spremenjena.
Financiranje je postalo sporna točka, saj skorajda nihče ni zadovoljen s predlaganimi rešitvami. Delodajalci so napovedali močnejši protest, saj bi morali plačevati en odstotek bruto plače, enako kot delavci. Sindikati so predlagali financiranje iz obdavčitve premoženja, upokojenci pa nasprotujejo plačevanju prispevkov iz neto pokojnin. Zavod za zdravstveno zavarovanje pa zahteva neomejeno proračunsko varovalko, ki pa bi lahko znašala največ 190 milijonov evrov letno.
Financiranje iz treh virov
Po predlogu, o katerem bodo poslanke in poslanci odločali v ponedeljek, bi se dolgotrajna oskrba financirala iz treh virov, ki bodo uvedeni postopoma. Ta sistem je po neuradnih informacijah edini, na katerega je pristalo finančno ministrstvo.
Prvi vir financiranja bi bil državni proračun, ki bi prispeval največ 190 milijonov evrov letno.
Drugi vir bi bil nov obvezni socialni prispevek, ki bi ga začeli plačevati 1. julija 2025. Delavci in delodajalci bi plačevali en odstotek bruto plače, upokojenci pa odstotek neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, na primer samostojni podjetniki in kmetje, bi plačevali dva odstotka bruto plače.
Tretji vir financiranja pa bi bil doplačilo iz žepa uporabnikov, ki bi se začelo izvajati leta 2028 ali pozneje. Uporabniki bi morali doplačevati 10 odstotkov vrednosti storitev dolgotrajne oskrbe in 20 odstotkov dodatnih storitev.
Poslanski skupini Svobode (SVO) in Socialnih demokratov (SD) sta predlagali amandma, s katerim bi se rok za uvedbo doplačil iz žepa skrajšal za štiri leta. To je edini amandma koalicijskih strank, ki ga stranka Levica ni podprla. Člana odbora Miha Kordiš in Milan Jakopovič iz Levice sta glasovala proti amandmaju. Svoboda in SD imata večino v DZ, tudi brez podpore najmanjše koalicijske stranke. Izid glasovanja o tem amandmaju je bil osem za in sedem proti.
Predlog za doplačila iz žepa je še posebej zanimiv
Predlog za doplačila iz žepa je še posebej zanimiv, ker poznamo sistem doplačil v zdravstvu, ki pa bo z začetkom prihodnjega leta ukinjen. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki je bilo doslej obvezno, bo namreč odpravljeno, kar pomeni, da ne bo več zavarovanja pred doplačili za zdravstvene storitve in zdravila.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki je pripravil zakonski predlog, je na odboru poudaril, da je osnova zakona človek. Opozoril je, da lahko vsakdo med nami postane uporabnik storitev dolgotrajne oskrbe, kot so na primer naša babica, prijatelj, sosed s težavami v duševnem razvoju ali oslepljeni sorodnik. Minister je izpostavil, da je treba sistem urediti in da predlagani zakon zagotavlja dostopnost do dolgotrajne oskrbe ter sistemsko in finančno podporo uporabnikom. Hkrati pa se razširja nabor storitev in izboljšuje dostopnost.
Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki bo odgovoren za novo socialno zavarovanje, pa je opozoril, da bodo morali poslanke in poslanci spremeniti predlog, če želijo, da bo izvedljiv. Tudi centri za socialno delo, ki bodo odgovorni za ocenjevanje upravičenosti posameznikov do dolgotrajne oskrbe, so izrazili skrb, da ne bodo zmogli izpolnjevati novih nalog, ki jih prinaša zakon.