Ali Pariški sporazum še drži? COP29 in podnebne zaveze za prihodnost
Pariški sporazum je temeljna mednarodna pogodba, ki države zavezuje k zajezitvi globalnega segrevanja. Medtem ko so globalne temperature še naprej v vzponu, svetovna meteorološka organizacija opozarja, da obstaja velika verjetnost, da bodo letna povprečja dosegla nove vrhunce. Po najtoplejšem poletju v zgodovini je leto 2024 na poti, da postane najtoplejše leto doslej, kar dodatno poudarja nujnost podnebnih ukrepov.
Pariški sporazum, sprejet leta 2015 na konferenci COP21, je pravno zavezujoča pogodba, ki si prizadeva preprečiti, da bi se globalne temperature dvignile za več kot 1,5 °C nad predindustrijsko raven. Države podpisnice, med njimi 193 držav in Evropska unija, so se s podpisom zavezale k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in financiranju podnebnih ukrepov v manj razvitih državah. Osrednji cilj sporazuma je ohraniti globalno segrevanje pod nevarno mejo, saj znanstveni dokazi opozarjajo, da bi njeno preseganje povzročilo hude posledice, vključno s poplavami, sušami in ekstremnimi vročinskimi valovi.
Po poročanju Euronews je bila Pariška pogodba ključna točka za podnebne spremembe, saj je prvič združila vse države v skupnem boju proti krizi. S tem sporazumom so države sprejele zavezo, da bodo svoje energetske sisteme preusmerile v bolj trajnostno smer in si prizadevale za dosego cilja neto ničelnih emisij med letoma 2050 in 2100.
Kako se države držijo zavez Pariškega sporazuma?
Vsakih pet let države predložijo svoje nacionalno določene prispevke (NDC), v katerih podrobno opišejo, kako bodo zmanjšale emisije in prispevale k ciljem Pariškega sporazuma. Ta petletni cikel je bil zasnovan za spodbujanje postopnega zviševanja podnebnih ambicij, skladno z razvojem podnebne znanosti in izboljšanjem zelene tehnologije.
Vendar pa po zadnjih podatkih Združenih narodov trenutne podnebne politike držav še zdaleč niso dovolj ambiciozne za dosego cilja omejitve globalnega segrevanja. Sedanje politike postavljajo svet na pot segrevanja do 3,1 °C do leta 2100, kar je precej nad varno mejo 1,5 °C. Po poročanju Euronews je nedavna analiza pokazala, da se države kljub opozorilom o katastrofalnih posledicah segrevanja še vedno soočajo s težavami pri uresničevanju ciljev zmanjšanja emisij.
Še več, Svetovna meteorološka organizacija je pred kratkim sporočila, da so atmosferske koncentracije emisij toplogrednih plinov dosegle rekordne vrednosti v letu 2023. Te ugotovitve postavljajo svet v težko situacijo, saj prehitevamo časovnico in se soočamo s potrebo po večji ambiciji podnebnih ukrepov.
Kaj prinaša COP29 v Bakuju?
Letos bo 29. izdaja podnebnih pogovorov, znanih kot COP29, potekala v Bakuju v Azerbajdžanu. Države se bodo znova sestale, da bi razpravljale o ključnih vprašanjih in naredile korake k dosegi ciljev Pariškega sporazuma. Po poročanju Euronews bo ena glavnih točk dogovor o novem kolektivnem kvantificiranem cilju (NCQG) glede podnebnega financiranja, kar bo omogočilo financiranje podnebnih ukrepov za države, ki imajo omejene finančne vire.
Poleg tega bo na COP29 obravnavano tudi trgovanje z mednarodnimi ogljičnimi dobropisi, ki omogoča državam, da kompenzirajo svoje emisije. Na konferenci bodo številne države verjetno predstavile tudi posodobljene nacionalno določene prispevke, ki jih morajo predložiti do leta 2025.
Strokovnjaki pričakujejo, da bo COP30, ki bo prihodnje leto v Braziliji, obeležil deset let od podpisa Pariškega sporazuma in pet let do cilja prepolovitve svetovnih emisij do leta 2030. Uspeh na COP29 bi lahko tako ustvaril boljše politične pogoje za napredek na naslednji konferenci, ki bo še pomembnejša za uresničitev podnebnih ciljev.
Glede na trenutne podnebne razmere, kjer naraščajoče temperature in ekstremni vremenski dogodki postajajo nova normalnost, je uspeh na COP29 ključnega pomena za globalne podnebne ukrepe. Pariški sporazum je zasnovan kot temeljni mehanizem, ki združuje države v boju proti podnebnim spremembam.
Portal24; Foto: Pixabay