Aleksander Lukašenko prejel 87,6 odstotkov glasov
Državna televizija v Belorusiji je objavila rezultate vzporednih volitev, po kateri je predsednik Aleksander Lukašenko prejel 87,6 odstotkov glasov. To mu je zagotovilo že sedmi mandat, kar pomeni nadaljevanje njegove tridesetletne vladavine. V starosti 70 let Lukašenko utrjuje svoj status najdlje vladajočega voditelja v Evropi, pri čemer pa njegovo vodstvo spremljajo številne obtožbe o volilnih nepravilnostih in zatiranju opozicije.
V Minsku in drugih mestih so bili na dan volitev prisotni veliki plakati z nasmejanim obrazom predsednika, ki so sporočali slogan: “Potrebno!” Volilne kampanje so bile tesno orkestrirane, številni volivci pa so v kampanjskih posnetkih izražali podporo Lukašenku, kar je po mnenju njegovih kritikov posledica represije in nadzora.
Nasprotovanje režimu ostaja močno omejeno, navaja Euronews. Voditelji opozicije so bodisi v izgnanstvu bodisi zaprti, saj Lukašenko nadaljuje s svojo politiko zatiranja nestrinjanja. Več kot 1300 političnih zapornikov, vključno z Nobelovim nagrajencem za mir Alešem Bialiatskim, ostaja v priporu. Organizacija za človekove pravice Viasna poroča, da so oblasti samo v preteklem mesecu aretirale 188 ljudi, medtem ko so mnoge druge prisilile v podpis dokumentov, ki omejujejo njihovo pravico do zbiranja.
Predčasno glasovanje in obtožbe o nepravilnostih
Po podatkih centralne volilne komisije je volilno pravico v Belorusiji imelo 6,8 milijona ljudi. Obtožbe o nepravilnostih so se začele že ob predčasnih volitvah, ki so se začele v torek. Skoraj 42 odstotkov volivcev je glasovalo vnaprej, pri čemer opozicija opozarja na pomanjkanje nadzora nad volilnimi skrinjicami v tem obdobju. Poleg tega so bile na voliščih odstranjene zavese, volivcem pa je bilo prepovedano fotografiranje glasovnic, kar je po besedah opozicijskih voditeljev odziv na strategije, uporabljene na protestih leta 2020.
Med volitvami je bilo zaznati tudi težave z dostopom do interneta, kar po navedbah organizacije Viasna kaže na poskuse vlade, da omeji komunikacijo in uporabo VPN storitev, ki omogočajo izogibanje cenzuri.
Opozicija in mednarodna reakcija
Opozicijski voditelji, kot je Sviatlana Tsikhanouskaya, ki je bila prisiljena zapustiti državo, so volitve označili za “farso”. Tsikhanouskaya je svetovne voditelje pozvala, naj ne priznajo rezultatov volitev, saj v državi ni pogojev za svobodno in pošteno glasovanje. “Zatiranje je postalo še bolj brutalno. Lukašenko se obnaša, kot da na stotisoče ljudi še vedno stoji pred njegovo palačo,” je dejala.
Evropski parlament je Evropsko unijo pozval k zavrnitvi rezultatov volitev, visoka predstavnica EU Kaja Kallas pa je glasovanje označila za “očitno žalitev demokracije”. Tudi mednarodna organizacija Novinarji brez meja je proti Lukašenku vložila pritožbo na Mednarodno kazensko sodišče zaradi zatiranja svobode govora. Od leta 2020 je bilo aretiranih skoraj 400 novinarjev, od katerih jih je trenutno 43 še vedno v zaporu.
Lukašenkovi podporniki in »navidezna opozicija«
Na volitvah so poleg Lukašenka sodelovali štirje kandidati, ki pa so vsi izrazili lojalnost trenutnemu predsedniku. Sergej Sirankov, kandidat Komunistične partije, je odkrito priznal, da ne nastopa proti Lukašenku, temveč z njim. Alexander Khizhnyak in Oleg Gajdukevič sta prav tako podprla Lukašenka in njegovo politiko. Četrta kandidatka Hanna Kanapatskaya, ki se je opisala kot “demokratična alternativa”, opozarjala podpornike pred “pretirano pobudo”.
Kljub navideznim tekmecem Lukašenko še naprej utrjuje svojo moč in načrtuje nadaljevanje vladavine z obljubo, da bo ohranil mir in varnost v državi. Njegov sin Nikolaj, ki se pogosto pojavlja ob očetu, že vzbuja špekulacije o možnosti, da bi ga Lukašenko imenoval za svojega naslednika.
Povezava z Rusijo in posledice za Belorusijo
Lukašenkova vloga tesnega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina ostaja ključna za njegovo preživetje. Rusiji je omogočil uporabo beloruskega ozemlja za napad na Ukrajino, kar je povzročilo prekinitev vezi z ZDA in EU. Lukašenko zdaj gosti tudi rusko taktično jedrsko orožje, kar krepi njegovo odvisnost od Moskve.
Politični analitiki opozarjajo, da je Belorusija vse večji ruski satelit. Artyom Shraybman iz Carnegiejevega centra za Rusijo in Evrazijo meni, da Lukašenko po teh volitvah ne bo imel veliko možnosti za manevriranje med Rusijo in Zahodom. Kljub temu bi lahko poskusil zmanjšati svojo odvisnost od Moskve, čeprav so njegove možnosti za ponovno vzpostavitev odnosov z Zahodom omejene.
Portal24; Foto: Wikimedia/ Serge Serebro , Vitebsk Popular News