Alarmantni podatki: Evropa z najvišjo smrtnostjo zaradi alkohola na svetu
Po najnovejšem poročilu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je smrtnost zaradi težav, povezanih z alkoholom, v Evropi višja kot kjer koli drugje na svetu. Leta 2019 je zaradi alkohola umrlo 2,6 milijona ljudi. Omenjeno predstavlja 2,5-odstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2010, vendar to še vedno predstavlja “nesprejemljivo veliko” število, je na novinarski konferenci dejal dr. Vladimir Poznyak. Poznyak je vodja enote za alkohol, droge in zasvojenost na WHO.
Evropa ima s 52,9 smrtnimi primeri na 100.000 prebivalcev najvišjo stopnjo umrljivosti zaradi alkohola. Slednje je nekoliko nad afriško regijo s 52,2 smrtnimi primeri na 100.000 prebivalcev. Prav tako je Evropa vodilna v svetu po motnjah zaradi uživanja alkohola s 10,7-odstotno razširjenostjo, čeprav se je ta v zadnjih letih močno zmanjšala.
Tveganje za zdravstvene težave
Poročilo navaja, da je zaradi motenj pri uživanju alkohola prizadetih okoli 400 milijonov ljudi po svetu. Omenjeno pa povečuje tveganje za različne zdravstvene težave, kot so bolezni prebavil in srca in ožilja, epilepsija, rak ter poškodbe. Evropejci so tudi vodilni pri priložnostnem pitju. Evropejci v povprečju namreč popijejo 9,2 litra alkohola na prebivalca na leto, kar je precej nad svetovnim povprečjem 5,5 litra. Med desetimi državami z največjo porabo alkohola na prebivalca je kar sedem držav članic Evropske unije.
“Ravni uživanja alkohola brez tveganja ne obstaja,” je dejal dr. Poznyak in poudaril, da na posameznikovo tveganje vplivajo biološki, družbeni in kontekstualni dejavniki. WHO si prizadeva omejiti čezmerno pitje, zlasti med najstniki, in želi do leta 2030 zmanjšati “škodljivo uživanje alkohola” za 20 odstotkov v primerjavi z letom 2010.
Težave povezane z drogo
Poleg alkohola poročilo opozarja tudi na težave, povezane z uporabo drog. Leta 2019 je zaradi uživanja psihoaktivnih drog umrlo skoraj 600.000 ljudi. Motnje pri uživanju substanc so tesno povezane z duševnim zdravjem in povečujejo tveganje za nenalezljive bolezni, okužbe, povezane z vbrizgavanjem drog, in nezgodne smrti.
Dostop do zdravljenja težav z uživanjem substanc ostaja velika ovira v večini sveta. V državah, vključenih v raziskavo, se zdravljenje giblje od manj kot enega odstotka do 35 odstotkov. Večina smrti zaradi alkohola je med moškimi. Motnje zaradi uživanja substanc medtem nesorazmerno prizadenejo ljudi z nižjim socialno-ekonomskim statusom.
Stigma
“Stigma, diskriminacija in napačne predstave o učinkovitosti zdravljenja prispevajo k tem kritičnim vrzeli v zagotavljanju zdravljenja, pa tudi k nadaljnjemu nizkemu dajanju prednosti motnjam uživanja substanc v zdravstvenih in razvojnih agencijah,” je dodal dr. Poznyak.
Pandemija COVID-19 je prekinila zbiranje in analizo podatkov, zaradi česar je bila objava poročila odložena za dve leti. WHO opozarja, da je treba okrepiti prizadevanja za zmanjšanje škodljivih učinkov alkohola in drog ter izboljšati dostop do zdravljenja za prizadete posameznike.
[Vir: Euronews]; Portal24;
Foto: Freepik