Aktivisti proti EU zaradi “neustreznih” podnebnih ciljev vložili tožbo
Skupine nevladnih organizacij Climate Action Network (CAN) Europe in Global Legal Action Network (GLAN) so proti Evropski uniji vložile tožbo, saj menijo, da so njeni podnebni cilji za leto 2030 premalo ambiciozni. Aktivisti trdijo, da cilji za ključne sektorje, kot so kmetijstvo, odpadki, promet in mala industrija, ki skupaj predstavljajo več kot polovico vseh emisij toplogrednih plinov v EU, ne temeljijo na najboljši razpoložljivi znanosti. Tožba, ki je bila uradno vložena pred Sodiščem EU, izpodbija letne omejitve emisij, ki jih določa Evropska komisija, ter trdi, da so te “skrajno neustrezne” za doseganje podnebnih ciljev Pariškega sporazuma.
Nevladne organizacije trdijo, da bi morali podnebni cilji EU do leta 2030 temeljiti na znanstvenih dognanjih, ki so skladna s ciljem Pariškega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na največ 1,5°C nad predindustrijsko ravnjo. Po njihovem mnenju EU ni opravila svojega pravičnega deleža pri globalnem zmanjševanju emisij in bi morala bolj ambiciozno pristopiti k zmanjšanju emisij v omenjenih sektorjih. Organizacije tudi menijo, da je Evropska komisija v oceni učinka uredbe premalo upoštevala vpliv na temeljne pravice, kot sta pravica do življenja in pravica do varstva okolja.
Podnebni cilji EU so bili lani, ko je unija zvišala svoj cilj zmanjšanja emisij do leta 2030 na 55 odstotkov glede na ravni iz leta 1990 poostreni. Vendar nevladne organizacije menijo, da ta revizija ni dovolj ambiciozna in ne zagotavlja skladnosti s pogodbami EU, Listino temeljnih pravic EU in Pariškim sporazumom. Lani so nevladne organizacije že pozvale Evropsko komisijo, naj pregleda cilje, ki zahtevajo 40-odstotno zmanjšanje emisij do konca desetletja, vendar je komisija te zahteve zavrnila kot neutemeljene.
Odzivi nevladnih organizacij
Gerry Liston, višji odvetnik pri GLAN, je poudaril, da države nosijo odgovornost za sprejemanje znanstveno utemeljenih ciljev emisij, ki so skladni z omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5°C. Izpostavil je, da Evropska komisija v svoji obrambi ni izpodbijala trditve, da cilji EU do leta 2030 niso temeljili na najboljši razpoložljivi znanosti o podnebju, temveč se je osredotočila na tehnične podrobnosti.
Sven Harmeling, vodja podnebja pri CAN Europe, je dodal, da mora EU povečati svoje podnebne ambicije in doseči vsaj 65-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2030, če želi ohraniti verodostojnost v okviru Pariškega sporazuma. Izpostavil je tudi, da nedavni pospešek pri širjenju obnovljivih virov energije v številnih državah ter znižanje stroškov dajejo nov zagon za doseganje bolj ambicioznih ciljev.
Podpora sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice
Nevladne organizacije upajo, da bo njihov primer podprla prelomna odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice iz aprila, ki je razsodilo, da Švica ni naredila dovolj za zmanjšanje nacionalnih emisij toplogrednih plinov, kar predstavlja kršitev človekovih pravic skupine več kot 2000 starejših Švicark. Ta primer bi lahko vplival na obravnavo tožbe proti EU, saj bi lahko bil precedens za presojo, ali podnebna politika EU zadostno varuje temeljne pravice.
Evropska komisija ima še vedno možnost podati dodatni pisni odgovor na tožbo. Prvostopenjsko sodišče bo o primeru verjetno razpravljalo leta 2025, kar pomeni, da bodo nevladne organizacije morale še nekaj časa čakati na končno odločitev.
[Vir: The Guardian]; Portal24; Foto: Freepik