Večina ljudi se pri ustni higieni osredotoča predvsem na ščetkanje zob in uporabo zobne nitke, obstaja še en korak, ki ga mnogi bodisi preskočijo bodisi sploh ne poznajo – strganje jezika. Ta preprosta praksa, ki izvira iz starodavne ajurvedske tradicije, naj bi odstranjevala bakterije, toksine in obloge z jezika. A se poraja vprašanje: ali je res potrebna ali gre le za novodobni trend, ki ga poganjajo družbena omrežja?
Strganje jezika (ang. tongue scraping) je postopek, pri katerem s posebno kovinsko ali plastično strgalko nežno odstranimo usedline z jezične površine. Ti belo-rumenkasti sloji, ki se čez dan ali ponoč naberejo na jeziku, niso le estetska težava – pogosto vsebujejo bakterije, ostanke hrane in odmrle celice.
Zdravniki pojasnjujejo, da se prav na zadnjem delu jezika nahaja največ bakterij, ki prispevajo k neprijetnemu zadahu (halitozi) in posredno celo vplivajo na zdravje dlesni. Z rednim čiščenjem jezika tako zmanjšamo bakterijsko obremenitev ustne votline, kar pomeni manj tveganja za vnetja in svežejši zadah.
Po mnenju zobozdravnikov je strganje jezika koristno, vendar ne nujno vsakodnevno. Čiščenje jezika pomaga pri odstranjevanju bakterijskih oblog, vendar ga ni treba izvajati z enako vnemo kot ščetkanje zob. Dovolj je nekajkrat na teden, predvsem če opažate obloge ali slab zadah.
Dodaja, da je pomembna tudi nežnost – pretirano drgnjenje lahko poškoduje površino jezika in povzroči občutljivost. Najbolje je uporabiti strgalko z zaobljenimi robovi ali celo zadnjo stran nekaterih sodobnih zobnih ščetk, ki imajo že vgrajeno površino za ta namen.
Raziskave podpirajo, da redno strganje jezika lahko zmanjša količino hlapnih žveplovih spojin, ki povzročajo zadah, in izboljša občutek svežine v ustih. Vendar pa znanstveni dokazi o dolgoročnih koristih – denimo vplivu na zdravje prebavil ali imunski sistem – še niso povsem potrjeni.
Trend z družbenih omrežij ali resnično koristen ritual?
Na platformah, kot so TikTok in Instagram, je strganje jezika v zadnjem času postalo prava manija. Uporabniki objavljajo videe z „rezultati“ – torej belkastimi oblogami, ki naj bi dokazovale uspešnost postopka. A kot opozarjajo strokovnjaki, je treba takšne trende jemati z rezervo.
Čeprav praksa ni škodljiva, ni čudežno zdravilo za vse težave z zadahom. Vzrok za neprijeten vonj lahko izvira tudi iz želodčnih težav, okužb dihal ali slabše ustne higiene. Če težava kljub rednemu čiščenju jezika vztraja, je priporočljivo obiskati zobozdravnika ali zdravnika, da se odkrije pravi vzrok.
Strganje jezika je odličen dodatek rutini, vendar ne more nadomestiti pravilnega ščetkanja in nitkanja. Če bi morali izbrati med njima, naj ima vedno prednost temeljita nega zob.
Kako pravilno čistiti jezik
Če se odločite, da boste to vključili v svojo vsakodnevno rutino, naj bo postopek nežen in hiter. Po ščetkanju zob:
- Uporabite čisto strgalko (kovinsko ali plastično).
- Nežno povlecite od zadnjega dela jezika proti konici – ne premočno, da ne poškodujete tkiva.
- Po vsakem potegu strgalko sperite pod tekočo vodo.
- Postopek ponovite 3–4-krat in nato usta sperite z vodo ali ustno vodico.
Za najboljši učinek je priporočljivo menjati strgalko vsakih nekaj mesecev, saj se tudi na njej sčasoma naberejo bakterije.
Obstajajo tudi primeri, ko je bolje postopek izpustiti. Če imate vnetja jezika, ranice, afto ali opečeno sluznico, je strganje lahko boleče in kontraproduktivno. Prav tako se mu je treba izogibati pri okužbah ustne votline ali po zobozdravniških posegih, dokler tkivo ni povsem zaceljeno.
Skratka, čiščenje jezika ni le modni trend, ampak preprosta praksa, ki lahko pomaga k boljšemu počutju in svežemu dahu. A kot pri večini stvari velja – zmernost je ključ. Ne gre za obsesivno drgnjenje, temveč za nežno dopolnilo rutini, ki vaš nasmeh ohranja zdrav in vaš dih prijeten.
Foto: Freepik
Prispevek je pripravljen s pomočjo umetne inteligence.