V tokratni duhovni misli bo duhovnik Benedikt Lavrih spregovoril o odnosu do bogastva in vlogi bogatašev v luči evangeljskega sporočila. Jezus nas večkrat opozori, da bogastvo ni greh samo po sebi, vendar lahko postane resna ovira, če zasenči sočloveka in Boga. Kristjan je poklican k ravnovesju – da prepoznava materialne dobrine kot dar, ne kot cilj, ter da iz srca deli z bližnjimi in išče prave zaklade: vero, ljubezen, usmiljenje in odgovornost do družbe.
Jezus se večkrat dotakne odnosa do bogastva in do bogatašev. Jezus uči, da bogastvo samo po sebi ni nujno zlo, ampak predstavlja veliko nevarnost: človeka lahko naveže nase, zaslepi pred revnimi in ga oddalji od Boga. Pravi zaklad je v odnosu z Bogom in v ljubezni do sočloveka.
“Lažje je, da gre velblod skozi šivankino uho, kakor da pride bogataš v Božje kraljestvo.” (Mt 19,24; Mr 10,25; Lk 18,25). Kristus tukaj vidi bogastvo kot oviro. Bogati so lahko zelo blizu Bogu tudi po vseh dobrinah. Vse, kar nam, je dano je božji dar. Če materialne dobrine postanejo Bog ali malik, ni prostora za duhovne dobrine.
Čestitam in se zahvaljujem vse bogatim ljudem, ki imajo veliko materialnega imetja, ga delijo z bližnjimi in pomagajo najbolj potrebnim. Nekdo bi rekel, saj bogati lahko to delajo, ker imajo. Lahko daješ, če imaš. To je res. Bogataši lahko ostanejo zagledani vase, so sebični in individualisti. Vidijo samo sebe in svoje potrebe. Še celo to se zgodi, da prerastejo v lakomnost in požrešnost.
Moč, da nekdo deli dobrine je klic in odgovor ljubezni do bližnjega. V naši državi v teh dneh vidimo, kako se država ni odločila, da bi pomagala težko bolnim otrokom, ki si ne morejo privoščiti zdravil. Kdaj bo naše državno vodstvo odprto za potrebe ljudi in bližnjih, še posebej najbolj trpečih ? Morda potrebujemo državnike, ki bodo imeli srce za vse?
Bogataš je trpel, ko je prišel pred Boga.
Danes nam Jezus pove, da je bogastvo sicer dar, a je potrebno, da nas ne pripelje v pogubo. Bogataš je trpel, ko je prišel pred Boga. Želel je rešiti tudi svoje bližnje, zato je naročil naj povedo, kako naj ravnajo v zemeljskem življenju, da ne bo prepozno. Lazar je užival pri Bogu. Mnogi danes tej zgodbi ne verjamejo, ker rečejo, da po smrti ni nič. Miselnost, da si z bogastvom oblikuješ veselje in nebesa na tem svetu, pa tudi prej ali slej zbledi.
Bogastvo ne more nadomestiti ljubezni, vere, bogastvo ne more nadomestiti zdravja, razumevanja, družinskega ognjišča. Na to nas opozarja v tej zgodbi bogataš. Jezus uči, naj človek ne kopiči zakladov na zemlji, ki jih uničijo molji in rja, ampak zaklade v nebesih (Mt 6,19–21). “Kjer je tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.” (Mt 6,21).
Danes Jezus govori o največji modrosti in milosti vseh časov. Imeti uravnotežen način življenja. Biti v ravnovesju. To pomeni živeti tako, da nas nobena stvar ne usužnji, ampak nam vse pomaga k lepemu in dostojnemu življenju. Vse, kar v življenju prejemamo nam je dano, da živimo kvalitetno, lepo, ohranjamo sebe svoje telo in zdravje. Prav tako s tem pomagamo bližnjim, da si pomagamo in delimo darove z bližnjimi.
Ali je človek srečen, če sebično uporablja različne darove in jih ne deli?
Ali je človek srečen, če sebično uporablja različne darove in jih ne deli? Nekateri ostanejo na tej stopnji, zopet drugi spoznajo, da je uresničevanje prave sreče, ko začenjamo deliti dobrine sveta.
Ali Jezus želi, da se bogataš spreobrne? Da, ampak ne na silo. V zgodbi, ki nam jo Jezus pove slišimo in vidimo, da je bogataš šel skozi velike preizkušnje in stiske. V tej borbi s samim seboj, začuti, da so druge vrednote, ki prinašajo srečo in mir. Bogataš je šel na pot spreobrnjenja. Opozarja nas vse, da je boljše živeti v miru, kot pa stalno pehanje po dobrinah sveta.
Kaj lahko storimo danes, saj imamo še čas? V knjigi preroka Amosa slišimo, da vsi lahkomiselni bodo na čelu izgnancev. Vsako uživanje in pohotnost pelje v pogubo. Še posebej tisti bodo preganjani, ker ne vidijo ljudi v stiski.
Apostol Pavel pa opominja škofa Timoteja da se bo držal njegovega dela in poslanstva. Vse, kar mu napiše velja tudi za nas. Omenja temeljne kvalitete v vsakdanjem življenju, ki naj bodo uresničene. Ne pozabimo na vero, ki usmerja in daje moč za vse dobro.
“Prizadevaj si za pravičnost, pravo pobožnost, za vero, ljubezen, stanovitnost in krotkost. Bojuj dober boj vere, sezi po večnem življenju, v katero si bil poklican in si to lepo izpovedal pred mnogimi pričami.”
Še eno je potrebno imeti ped očmi, kar pripoveduje Jezus v evangeliju, da je velik prepad med bogatimi in revnimi. Vsi smo poklicani in povabljeni, da bo čim manjši prepad. Z vsakim dobrim delom in čutim za potrebe bližnjih, bo pregrada manjša.
Benedikt Lavrih, duhovnik
Foto: Zajem zaslona