Med zadnjim gostovanjem v oddaji Ura resnice pri Bojanu Požarju sem ponovno omenil izraz “ladja norcev” kot prispodobo za slovenski politični prostor. Kot prispodobo za kaotično, nesmiselno plovbo brez krmarja. Zanimivo, da me je Bojan opomnil, da me na družbenih omrežjih uporabniki celo pozivajo, naj izraz okrepim. Da je “ladja norcev” postal preblag izraz, pravijo. Izraz sem namreč prvič uporabil v oddaji Ura moči na Planetu TV leta 2022, samo nekaj mesecev po nastopu vlade Roberta Goloba in njenih prvih odločitvah, ki so vnesle kaos v naš vsakdan. Spomnite se npr. samo kolon pred bencinskimi servisi in kolapsa z oskrbo z gorivom, kot posledici Golobovega lahkotnega opletanja z informacijami o podražitvah goriv.
Zakaj to ni samo en sprehod z glasbeno podlago? Ker dramaturgi Svobode pripravljajo scenarij za nove volitve: narod se mora spet upreti. Proti čemu že spet? Pred štirimi leti so se slovenski levičarji orkestrirano uprli “janšizmu”, nekakšnemu domnevnemu kovid fašizmu desnice, ki je bival izključno le v glavah kolesariata in novinarjev, ki so se borili za svojo prihodnost v službah novega režima. Zdaj se bo levi del slovenske politike ponovno uprl neenakosti in zatiranju. Simbolika je jasna: Golob kot partizan, Svoboda kot upanje. Po štirih letih najmočnejše koalicijske vladavine v zgodovini osamosvojene Slovenije? Saj to ne more biti res, no. Ampak je. Slovenski volivec je pogojen v partizane in nemce, v boj proti okupatorjem, v neskončen ciklus komunističnega dobra in kapitalističnega zla.
Simbolika je jasna: Golob kot partizan, Svoboda kot upanje.
Poglejmo še nekoliko globlje. Golob je na oblast prišel kot borec proti fašizmu, karkoli naj bi to že bilo takrat. Leta 2022 je kampanjo gradil na antijanševski histeriji: “Janša je fašist, mi smo tu, da vas osvobodimo. Saj smo vendar Svoboda.” Govoril je o protifašističnem uporu, ki je postavil temelje državnosti, podobno kot na letošnji slovesnosti ob koncu druge svetovne vojne. A kongres je napovedal še korak dlje. Zdaj se gradi na tem istem imidžu za prihodnje volitve. Kako je napovedal predvolilno kampanjo? S tožbami in grožnjami vendar! Napovedal je tožbo proti podjetniku Alešu Štrancarju, ter politikoma Žanu Mahniču in Zvonetu Černaču. Zakaj? Ker naj bi ga na X-u žalili. Štrancar ga je primerjal z Mussolinijem in omenil Mussolininijevo obešanje.
Ironija je osupljiva. Borec proti fašizmu toži tiste, ki ga na podlagi njegovega delovanja primerjajo s fašistom. Štrancar, podjetnik in družbeno politični kritik, je zapisal nekaj, kar buri duhove. Golob kot Mussolini, ki je s svojo ljubico končal nasilne smrti. Je to žaljivo? Morda je. A v kontekstu Golobovih dejanj tj. od podrejanja medijev (več tukaj) do pritiskov na Policijo ter sodstvo, ni čisto brez osnove. Torej, to ni obramba pred grožnjami, prej gre za začetek predvolilne kampanje. Golob jasno in močno signalizira: “Vsak, ki me kritizira, je fašist. Mi smo namreč partizani svobode.” Bella Ciao na kongresu ni naključje; je klic k mobilizaciji proti “zatiralcem”. Beri: opoziciji, kritičnim glasovom.
Golob jasno in zelo močno signalizira: Vsak, ki me kritizira, je fašist. Mi smo namreč partizani svobode.