77 let vrnitve Primorske k Sloveniji: Zgodovinski dan narodne enotnosti
Danes praznujemo 77. obletnico vrnitve Primorske k matični domovini, ki simbolizira zmago slovenskega naroda nad tujim zatiranjem. Pred 77 leti je s podpisom Pariške mirovne pogodbe večina Primorske ponovno postala del Slovenije. Obeležitev tega dneva nas spominja na pomemben zgodovinski mejnik, ko so Zgornje Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre po koncu druge svetovne vojne ponovno postali del slovenske države.
V spomin na ta pomemben dan se bo danes odvila osrednja slovesnost v Vipavi, kjer bo zbrane nagovoril predsednik vlade Robert Golob. Prisotna bo tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je ob prazniku poudarila, da ta dan simbolizira zmago slovenskega naroda nad zatiranjem tujcev. V svoji poslanici je zapisala: “Praznik vrnitve Primorske k matični domovini simbolizira zmago slovenskega naroda nad tujim zatiranjem.”
Nataša Pirc Musar je opozorila na težka leta, ki so jih prebivalci Primorske doživeli po prvi svetovni vojni, ko je italijanski fašistični režim nasilno poitalijančeval Slovence. Poudarila je, da “Primorci niso in ne bodo pozabili, kaj pomeni ostati zunaj domovine proti svoji volji“. S tem je opozorila na obdobje močnega zatiranja, ko so bile vse slovenske organizacije ukinjene, slovenska imena pa prisilno spremenjena.
Boj za narodno osvoboditev
Med obeležitvijo je bilo izpostavljeno tudi dejstvo, da so bili Slovenci, ki so se takrat znašli pod italijanskim fašističnim režimom, med prvimi, ki so se uprli fašizmu v Evropi. Organizacije, kot sta Borba in TIGR, so bile ključne v boju proti fašizmu in so dajale pogum Primorcem, da so se med drugo svetovno vojno vključili v narodnoosvobodilni boj z jasnim ciljem: osvoboditi Primorsko in jo priključiti k matični domovini.
Po kapitulaciji Italije leta 1943 so partizanske sile že osvobodile nekatera območja, a dokončna rešitev je prišla šele 15. septembra 1947 s Pariško mirovno pogodbo, ko je bila večina Primorske vrnjena Jugoslaviji. Kljub temu vsa slovenska ozemlja niso bila priključena Sloveniji, del Slovencev pa je ostal v Italiji.
Spomin na poitalijančevanje in upor
V spomin na te dogodke ta konec tedna potekajo številne slovesnosti po primorskih krajih. Ena izmed teh se je odvila v izolskem parku Pietro Coppo, kjer je zbrane nagovorila zgodovinarka Vlasta Beltram. V svojem govoru je poudarila, kako je fašistični režim več kot 20 let izvajal nasilno poitalijančevanje Slovencev in Hrvatov, kar je spodbudilo množičen upor prebivalstva, ki se je nadaljeval po kapitulaciji Italije in nemški okupaciji med letoma 1943 in 1945.
Po vojni je Italija v skladu z mirovnim sporazumom z zavezniškimi silami izgubila del ozemelj, ki jih je pridobila po razpadu Avstro-Ogrske. Meja med Italijo in Jugoslavijo je bila dokončno potrjena šele z osimskimi sporazumi leta 1975, Slovenija pa je po osamosvojitvi leta 1992 prevzela pravno nasledstvo teh sporazumov.
Sprememba imena praznika
Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je bil prvič razglašen leta 2005, vendar pa to ni dela prost dan, državne proslave pa organizirajo vsakih pet let. Letos pa bomo ta praznik obeležili zadnjič pod tem imenom. Državni zbor je namreč pred kratkim sprejel spremembo zakona, po kateri bo 15. september v prihodnje praznik priključitve, in ne več vrnitve Primorske k matični domovini.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob tej priložnosti še dodala: “Naj bo današnji dan spomin na vse pogumne ljudi, ki so se borili za slovensko ozemlje, in hkrati opomnik vsem nam, da imeti državo ni samoumevno, temveč zapuščina, s katero moramo ravnati z vso skrbnostjo.”
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Portal24 (AI)