72 odstotkov svetovnega prebivalstva meni, da bi moral biti ekocid zločin
Nova raziskava, ki vključuje odgovore 22.000 ljudi iz 22 držav, razkriva globoko zaskrbljenost svetovnega prebivalstva glede okolja in podnebnih sprememb. Rezultati so pokazali, da 72 odstotkov ljudi verjame, da bi morali biti odgovorni za povzročitev resne škode naravi in podnebju kazensko kaznovani. Hkrati pa se več kot polovica anketirancev počuti izpostavljenih podnebnim in okoljskim tveganjem.
Raziskava prihaja v času, ko se v Evropi in drugod po svetu sprejemajo pomembne zakonodajne spremembe glede zaščite okolja. V tem članku si bomo podrobneje ogledali rezultate raziskave, razlike v odnosu do okolja po svetu ter kaj lahko nova direktiva EU spremeni.
Široka podpora kazenskemu pregonu ekocida
Raziskava Ipsos, ki sta jo naročila Earth4All in Global Commons Alliance (GCA), je razkrila, da 72 odstotkov anketiranih meni, da bi moral biti ekocid (huda škoda, ki jo ljudje povzročijo naravi) kazensko pregonljiv. Poleg tega je 59 odstotkov vprašanih izjavilo, da so zelo ali izjemno zaskrbljeni zaradi trenutnega stanja narave.
Rezultati torej kažejo na široko javno podporo za strožje zakone, ki bi zaščitili okolje pred uničenjem. Kot pravi Jojo Mehta, soustanoviteljica in izvršna direktorica organizacije Stop Ecocide International, ljudje jasno razumejo, da najhujše oblike uničevanja okolja škodujejo vsem in da bi kazenska odgovornost lahko odvrnila nadaljnje uničevanje.
Zakonske spremembe v Evropi in širše
Zaskrbljenost glede podnebnih sprememb se odraža tudi v zakonodaji. V Belgiji je bil ekocid letos priznan kot zvezni zločin, podobne zakone so sprejeli tudi v Franciji in Čilu. Poleg tega je ekocidna zakonodaja v pripravi v več drugih državah, vključno z Nizozemsko, Škotsko in Brazilijo.
V Evropski uniji je pomemben premik prinesla nova direktiva o okoljskem kriminalu, ki zajema tudi dejanja, ki so primerljiva z ekocidom. Države članice EU imajo dve leti časa, da prenesejo nova pravila v svojo nacionalno zakonodajo, kar bi lahko imelo daljnosežne posledice za varstvo okolja v Evropi in po svetu.
Podnebne spremembe bolj skrbijo ženske kot moške
Raziskava je razkrila tudi pomembne razlike med spoloma glede skrbi za okolje. Kar 62 odstotkov žensk je izjemno ali zelo zaskrbljenih zaradi trenutnega stanja narave, medtem ko enako meni 56 odstotkov moških. Poleg tega več žensk meni, da bi bilo treba nemudoma ukrepati, da bi rešili okoljske izzive.
Zanimivo je, da so ženske tudi bolj skeptične glede tehnologije kot rešitve okoljskih problemov brez sprememb življenjskega sloga. Le 35 odstotkov žensk verjame, da lahko tehnologija reši okoljske izzive brez večjih sprememb v načinu življenja, medtem ko to verjame 44 odstotkov moških.
Regionalne razlike v zaznavanju podnebnih tveganj
Poleg razlik med spoloma so raziskovalci odkrili tudi pomembne regionalne razlike. Ljudje v državah v vzponu, kot so Indija, Kitajska in Indonezija, se počutijo bolj izpostavljene podnebnim spremembam kot ljudje v razvitih državah, kot sta ZDA in Evropa. To zaznavanje izpostavljenosti vpliva tudi na nujnost njihovega poziva k podnebnim ukrepom.
Raziskava je prav tako prvič segmentirala ljudi v državah G20 glede na njihov odnos do okolja. Ugotovili so pet različnih segmentov, od močno zavzetih do neangažiranih. Večina anketirancev je spadala v kategorije “planetarni skrbniki”, “zaskrbljeni optimisti” in “neomajni progresivci”, kar nakazuje, da večina ljudi podpira ukrepe za reševanje okoljskih težav.
Pomen raziskave za prihodnost zakonodaje o ekocidu
Raziskava prinaša pomembno sporočilo za globalne voditelje: ljudje po vsem svetu so zaskrbljeni zaradi stanja planeta in želijo videti več ukrepov za zaščito okolja. Jane Madgwick, izvršna direktorica GCA, poudarja, da se svet približuje prelomnim točkam, zato je potreben globalni napor za zaščito okolja.
Jojo Mehta meni, da so premiki na političnem področju spodbudni in da bi raziskava lahko še okrepila prizadevanja za uvedbo zakonodaje o ekocidu. Evropska unija je s svojo direktivo o okoljskem kriminalu že naredila pomemben korak, vendar je pred državami članicami še veliko dela, da prenesejo ta pravila v svoje zakonodaje.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Pixabay