7 načinov, kako visoka vlažnost vpliva na zdravje
Vlažnost je količina vodne pare v zraku, ki že tako vroč dan naredi še bolj neznosno poten in lepljiv. Ko je vroče, se naše telo poti in zrak izhlapeva vlago s kože, da se ohladimo. Visoke temperature pa se pri visoki vlažnosti zdijo še višje, ker zrak ne more učinkovito izhlapevati znoja. Temperatura, ki jo človeško telo dejansko občuti, se imenuje toplotni indeks, ki vpliva na vlažnost in temperaturo zraka. Na primer, dan pri 32 stopinjah Celzija s 75-odstotno vlažnostjo se lahko počuti kot 42 stopinj Celzija. Toplotni indeksi, ki se začnejo pri 39 stopinjah Celzija, ustvarjajo nevarno visoke temperature za človeško telo.
Poleti je občutek vlage še posebej neprijeten, saj ima topel zrak naravno več vodne pare kot hladen zrak. Če živite v podnebju blizu toplih oceanov ali vodnih teles, ta voda izhlapeva v zrak in poslabša vlažnost. Zaradi visoke vlažnosti se telo težko ohlaja, kar povečuje verjetnost za različne bolezni, povezane z vročino. Tukaj je nekaj posebnih načinov, kako lahko vlaga vpliva na človeško telo.
1. Dehidracija
Vlažnost lahko povzroči prekomerno potenje in posledično dehidracijo. Dehidracija nastopi, ko izgubimo več vode, kot jo naše telo lahko nadomesti. Visoka vlažnost (več kot 75 odstotkov relativne vlažnosti) povzroči, da se znoj zadržuje na koži, kar preprečuje učinkovito ohlajanje telesa. Posledično se še naprej potimo, kar vodi v izgubo vode. Brez dovolj tekočine telo ne more pravilno delovati in se lahko začne zapirati.
Če v vlažnih razmerah postanete dehidrirani, lahko občutite omotico, utrujenost, glavobol, mišične krče, suha usta, temno obarvan urin ter manj uriniranja in potenja. To so simptomi splošne dehidracije in ne posebej dehidracije v vlažnem podnebju. Pitje več vode običajno pozdravi blago dehidracijo. Morda boste morali piti tudi tekočine, ki nadomeščajo vodo in elektrolite – na primer športne pijače. Dehidracija je smrtno nevarna in zahteva zdravniško pomoč. Znaki močne dehidracije vključujejo izgubo zavesti, zmedenost, pomanjkanje uriniranja, razbijanje srca in hitro dihanje.
2. Mišični krči
Ker se zaradi vlage pregrejete in se pretirano potite, lahko izgubite preveč elektrolitov in dobite mišične krče. Elektroliti so električno nabiti minerali v znoju, ki telesu pomagajo uravnavati hidracijo, delovanje mišic, živčni sistem in pH krvi. Zaradi nizkih ravni elektrolitov telo težko uravnava delovanje mišic, kar povzroča mišične krče.
S toploto povezani mišični krči kažejo, da se telo pregreva in izgublja elektrolite. Vročinski krči se običajno pojavijo v rokah, nogah ali trebuhu, še posebej pri telesnih dejavnostih. Če ste že dehidrirani zaradi izjemno vlažnih razmer, se lahko pojavijo tudi vročinski krči, kar je znak, da se telo pregreva. Tako kot pri drugih vročinskih boleznih je obnavljanje tekočine in elektrolitov prvi korak pri zdravljenju mišičnih krčev.
3. Utrujenost
Zaradi vlažnosti in visokih temperatur se lahko počutite letargične in zaspane. Ko je vroče in vlažno, telo dela več ur, da se ohladi. To nenehno prizadevanje za uravnavanje temperature je veliko dela in poraba dragocene energije. Ko se telo pospešeno znoji, da se ohladi, izgubimo tudi veliko vode in elektrolitov. Lahko se počutite utrujeni, če postanete rahlo dehidrirani zaradi izgube vode. Nizke ravni elektrolitov, kot so kalij, kalcij in magnezij, lahko povzročijo tudi občutek utrujenosti. Pri neravnovesju elektrolitov se lahko pojavijo tudi krči, slabost in bruhanje. Počitek pred vročino in pitje veliko vode in tekočin z elektroliti lahko pomaga pri okrevanju.
4. Omedlevica
Ko se telo zaradi visoke vlažnosti preveč segreje, se krvne žile razširijo, da pomagajo pri sproščanju toplote. Ko se krvne žile preveč razširijo in pride do dehidracije, krvni tlak pade in pretok krvi v možgane se zmanjša, kar lahko povzroči omedlevico. Omedlevica zaradi vročine se strokovno imenuje toplotna sinkopa. Vročinska sinkopa vključuje tudi epizode omotice. Omedlevica zaradi vročine se običajno zgodi, ko nekdo postane dehidriran ali ni navajen na vlažno okolje. Pogosta je med fizičnim naporom v vročini, zlasti po dolgotrajnem stanju ali nenadnem vstajanju po sedenju ali ležanju. Če pri vročih in vlažnih temperaturah omedlite, se rehidrirajte in počivajte na hladnem.
5. Toplotna izčrpanost
Ker vlaga poslabša občutek vročine, lahko dolgotrajna vročina in prekomerno potenje povzročita toplotno izčrpanost. O toplotni izčrpanosti govorimo, ko telo ne more več uravnavati svoje temperature in se začne pregrevati. Simptomi toplotne izčrpanosti vključujejo čezmerno potenje, omotico, šibkost, glavobol, slabost in povišan srčni utrip. Nezadosten vnos tekočine, večdnevno bivanje v vročem in vlažnem vremenu ter naporna telesna aktivnost so pogosti vzroki za toplotno izčrpanost. Vročinska izčrpanost je pogosto blažja bolezen, povezana z vročino, ki jo lahko obvladate tako, da se premaknete v hladnejše okolje in obnovite tekočino in elektrolite. Toda če se simptomi poslabšajo in začnete bruhati, lahko toplotna izčrpanost preide v toplotni udar.
6. Toplotni udar
Vročinska kap je življenjsko nevarna bolezen, ki se pojavi, ko potenje ne ohladi telesa. Posledično telo izgubi nadzor nad uravnavanjem temperature in temperatura jedra hitro naraste. Telesna temperatura nad 39 stopinj Celzija je opozorilni znak vročinskega udara. V 10 do 15 minutah se lahko telesna temperatura dvigne na 41 stopinj Celzija ali več. Pri tej temperaturi telo ne more več uravnavati svoje temperature, organi pa se lahko začnejo poškodovati in odpovedovati.
Vročinski udar je lahko usoden, če ne poiščete hitre zdravniške pomoči, lahko povzroči izgubo zavesti in epileptične napade. Drugi opozorilni znaki vročinske kapi so zmedenost, nejasen govor, čezmerno potenje, vroča in suha koža, slabost, bruhanje in nizek krvni tlak. Vedno pokličite 112 ali takoj poiščite nujno pomoč, če ima nekdo znake vročinskega udara.
7. Vročinski izpuščaj
Ko je vroče in vlažno, lahko prekomerno potenje razdraži kožo. Vročinski izpuščaj – imenovan tudi bodeča vročina, miliarija ali izpuščaj zaradi znojenja – nastane, ko se znojni kanali in žleze zamašijo zaradi prekomernega potenja. Znoj se lahko ujame pod kožo, če se potite v vlažnih razmerah. Ujeti znoj nato blokira znojne kanale in povzroči vnetje, kar povzroči kožni izpuščaj. Simptomi vročinskega izpuščaja so lahko različni, vendar je izpuščaj običajno videti kot majhne skupine drobnih mehurčkov ali rdečih izboklin. Ta kožni izpuščaj lahko tudi srbi ali peče.
Vročinski izpuščaj se običajno pojavi na predelih, kjer se koža dotika kože in povzroča trenje, kot so vrat, dimlja, pazduhe, prsi ali komolčne gube. Lahko se pojavi tudi vročinski izpuščaj, kjer se oblačila dotikajo kože. Vročinski izpuščaj je pogostejši pri otrocih, še posebej pri dojenčkih, mlajših od treh tednov. Tudi odrasli lahko doživijo vročinski izpuščaj, zlasti če živijo v vročem in vlažnem podnebju. Zmanjšanje potenja, ohranjanje suhe kože in umik iz vročine lahko običajno zdravijo vročinski izpuščaj. Če izpuščaj ne izgine sam od sebe, boste morda morali obiskati zdravnika za kortikosteroide ali antibiotike.
[Vir: Health]; Portal24; Foto: Freepik