39,7 odstotka dohodka zaposlenega namenjenih za plačilo davkov
Državni statistični urad je objavil podatke o davčni obremenitvi plač za lansko leto. Za zaposlene osebe, ki so zaslužile 67 odstotkov povprečne plače, je bilo 39,7 odstotka njihovih dohodkov namenjenih za plačilo davkov, medtem ko je 60,3 odstotka predstavljalo neto plačo. Stopnja davčne obremenitve se v primerjavi s predlanskim letom ni spremenila.
Davčna obremenitev samskih oseb
Za samske osebe je bila davčna obremenitev lani 83,4 odstotka dodatne bruto plače. To pomeni, da so se neto dohodki samskih oseb pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost povečali za 16,6 odstotka bruto plače. Ta pojav se imenuje “past brezposelnosti”, saj prikazuje razliko v neto dohodkih pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost. Razlika nastane zaradi višjih davkov in socialnih prispevkov ter nižjih socialnih transferjev v primerjavi z brezposelnostjo, kjer so dohodki in socialni transferji višji.
Znižanje davčne obremenitve
Davčna obremenitev plače pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost za samske osebe se je lani znižala za 2,9 odstotne točke v primerjavi s prejšnjim letom. Lani je znašala 48,6 odstotka (leto prej 48,8 odstotka) dodatne bruto plače ob prehodu na bolje plačano delovno mesto. Za par z dvema otrokoma pa je ta kazalnik ostal nespremenjen in je znašal 100 odstotkov.
Past nizkih plač
Kazalnik “past nizkih plač” prikazuje razmerje v neto dohodkih pri prehodu na višje plačano delovno mesto. Za samske osebe je davčna obremenitev pri prehodu na bolje plačano delovno mesto lani znašala 48,6 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke manj kot leto prej. Za pare z dvema otrokoma je davčna obremenitev ostala enaka kot prejšnje leto.
Državni statistični urad s temi podatki opozarja na pomen razumevanja davčnih obremenitev in njihovega vpliva na neto dohodke zaposlenih oseb, kar je ključno za oblikovanje učinkovitih socialnih in davčnih politik.
[Vir: STA]; Portal24; Foto: Freepik