ZN ostajajo v Afganistanu, odziv na pomoč je šibek

Predstavniki 21 držav in dveh mednarodnih organizacij bodo ostali angažirani v Afganistanu. Tam je največja svetovna humanitarna kriza, delovali bodo skupaj, a je odziv na zbiranje pomoči zelo šibek, je v Dohi povedal generalni sekretar ZN Antonio Guterres.

Dogovor je bil dosežen ob koncu dvodnevnega srečanja v Dohi, v organizaciji ZN. Srečanje je bilo sklicano, da bi se mednarodna skupnost dogovorila o stališču talibanov, ki si prizadevajo za mednarodno priznanje. Na srečanje so bile med drugim povabljene tudi ZDA, Kitajska in Rusija, talibanska vlada ni bila povabljena.

Guterres povedal, kaj udeležence srečanja najbolj skrbi glede Afganistana

Strategija angažiranja bi po besedah ​​Guterresa omogočila stabilizacijo Afganistana. Udeleženci srečanja so najbolj zaskrbljeni zaradi prisotnosti terorističnih skupin v Afganistanu, pomanjkanja človekovih pravic, zlasti žensk in deklet, ter širjenja trgovine z drogami.

V Afganistanu, kjer je mednarodna skupnost vojaško prisotna že dve desetletji, še vedno na delu največja humanitarna kriza na svetu. “Na robu lakote je šest milijonov otrok, žensk in moških v Afganistanu,” je dejal Guterres.

Guterres je poudaril, da bodo ZN zato ostali v Afganistanu in dostavljali pomoč milijonom obupanih ljudi, kljub odločitvi talibanov, da ženskam prepovejo delo za ZN. Srečanje v Dohi je bilo sklicano kmalu po tem, ko so talibani ženskam prepovedali delo za ZN in druge mednarodne nevladne organizacije.

Vsak dan umre 167 otrok 

Pakistanska zunanja ministrica Hina Rabbani Khar za razliko od zahodnih kolegov meni, da grožnja z dodatno izolacijo talibanskih oblasti ni pragmatičen pristop k blaženju humanitarne krize.

“Kaj je alternativa? To je moje vprašanje tistim, ki trdijo, da je mogoče popolnoma opustiti angažiranje v tej državi,” je dejala Khar. Dodala je, da so grožnje talibanom prispevale k temu, da je gibanje “ideološko še močnejše”.

“Navadni ljudje v Afganistanu, teh je 40 milijonov, so realnost vaših odločitev. In jasno vidimo, da jim v zadnjih 20 letih nihče ni ustrezno pomagal,” je dejala ministrica.

Talibani

Dve desetletji po izgonu so se talibani poleti 2021 vrnili na oblast in zamenjali vlado, ki jo je podpirala mednarodna skupnost. Nato so ponovno uvedli strogi islamski zakon, ki so ga ZN opisali kot “spolni apartheid”. V poročanju BBC iz Afganistana je navedeno, da v Afganistanu vsak dan zaradi bolezni, ki jih je po podatkih UNICEF-a mogoče pozdraviti z zdravili umre 167 otrok. 

“To je osupljiva številka. Ko vstopite na pediatrični oddelek bolnišnice v zahodni provinci Ghor in vidite stanje, se vprašate, ali ni številka še večja,” piše BBC. Za približno 60 otrok skrbita le dve medicinski sestri. BBC se tudi sprašuje, kako je mogoče, da se javno zdravje v Afganistanu tako hitro poslabša, če pa je mednarodna skupnost v državo v 20 letih vložila milijarde dolarjev.

Zbranih je bilo le pet odstotkov zahtevanega denarja 

Ker humanitarne agencije ne smejo dajati denarja neposredno talibanski vladi, ki ni mednarodno priznana, so se odločili financirati plače medicinskega osebja, zdravila in hrano. Toda tudi to je prišlo pod vprašaj. Donatorji so namreč denar zadržali zaradi ravnanja talibanov z ženskami.

Guterres je opozoril, da je odziv na poziv ZN, ki želi za državo, kjer večina prebivalstva živi v skrajni revščini zbrati 4,6 milijarde dolarjev, zelo šibek. Doslej je bilo zbranih le pet odstotkov sredstev.

Ker so ženske izključene iz večine izobraževalnih ustanov in univerz, je varnostni svet v četrtek soglasno obsodil omejitve, uvedene ženskam. Afganistansko zunanje ministrstvo je takrat sporočilo, da je treba različnost spoštovati in ne politizirati.

vir Foto: Pixabay (fotografija je simbolna)

Objava ZN ostajajo v Afganistanu, odziv na pomoč je šibek je bila najprej objavljena na Portal24.