Zamik aretacije vohunov: Vpliv premierja Goloba še vedno nejasen
Po seji Komisije DZ-ja za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (KNOVS) je predsednik komisije, Janez Žakelj (NSi), izjavil, da “ne morejo niti potrditi niti izključiti” domnevnega vpliva premierja Roberta Goloba na zamik datuma aretacije ruskih vohunov. Žakelj je po seji komisije poudaril, da so sprejeli 25-stransko poročilo, ki bo vključeno v letno poročilo KNOVS-a. Ob tem je bil sprejet tudi sklep, ki poslancem omogoča vpogled v sklepe in ugotovitve komisije, vendar so ti označeni kot zaupni.
“Gre za 12 sklepov, ki so označeni s stopnjo zaupno, tako da vam jih ne morem konkretno komentirati,” je dodal Žakelj. Izpostavil je, da so sklepi povezani z aretacijo dveh ruskih vohunov in izrazil obžalovanje, da se premier Golob ni odzval na vabilo KNOVS-a.
Prvotna razlaga direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova), Joška Kadivnika, je bila, da bi lahko prestavitev datuma hišne preiskave povzročila povračilne kibernetske napade Rusije v času lokalnih volitev in referenduma. Kasneje pa je Kadivnik kot razlog za prestavitev navedel operativno-taktične razloge. Na podlagi teh neskladij je KNOVS predlagal, da preiskovalna komisija DZ-ja, ki preiskuje nedopustno politično vmešavanje, sooči direktorja NPU-ja in Sove. Izjavam predsednika te komisije, Aleša Rezarja (Svoboda), je razvidno, da sta direktorja uskladila svoja stališča, saj je Žakelj poudaril: “Tudi jaz lahko ugotovim, da sta se v pol leta sozvočila.”
Razlike v časovnicah
Medtem ko so neskladja med Kadivnikom in nekdanjim v. d. generalnega direktorja policije, Boštjanom Lindavom, še posebej pereča glede vpliva Goloba na prestavitev aretacije, Žakelj izpostavlja tudi razlike v časovnicah obveščanja Lindava o prestavitvi aretacije.
Komisija DZ-ja za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (KNOVS) se sooča s težavami pri pridobivanju dokumentov od Generalne policijske uprave (GPU). Po prvotni zahtevi za gradivo v začetku decembra, je GPU najprej odgovorila, da “komisija za to ni pristojna”, kasneje pa so posredovali dokument, ki je bil identičen tistemu, ki so ga prejeli od Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova). Na tretji poziv so iz GPU odgovorili, da je dokumentacija del predkazenskega postopka, ki ga vodi NPU, zato naj se KNOVS obrne na tožilstvo. “Naša komisija ni pristojna za pridobivanje podatkov od sodišč,” je izpostavil Janez Žakelj, predsednik KNOVS.
Pomanjkanje pisnih dokumentov
Komisija ugotavlja, da med Sova in NPU “praktično ne obstaja nobena pisna dokumentacija” o usklajevanju poteka preiskave, kar vzbuja presenečenje in zaskrbljenost v KNOVS. Žakelj je dodal, da “ne morejo z gotovostjo ne potrditi ne izključiti domnevnega nedovoljenega političnega vplivanja predsednika vlade na delovanje nadzorovanih služb” pri aretaciji ruskih vohunov. Prav tako je omenil pritiske na člane komisije, vključno z grožnjami s kazenskimi ovadbami.
Žakelj je izrazil večje zaupanje v izjave tistih, ki so pripravljeni žrtvovati svoj položaj za svoja načela, v nasprotju z izjavami tistih, ki so nagrajeni za svoje pričevanje. Poudaril je tudi razočaranje nad premierjem, ki se ni odzval na vabilo KNOVS-a, kljub trditvam, da lahko dokaže svojo nevpletenost v prestavitev datumov preiskav. “To zagotovo ne vpliva pozitivno na zaupanje v te službe in niti na zaupanje v premierja,” je zaključil Žakelj.
Predsednik parlamentarne komisije, Aleš Rezar, je na Žakljeve ocene odgovoril, da “tisti, ki je na delovnem mestu, ima absolutno bistveno več za izgubiti” kot nekdo, ki ni zaposlen. Obtožil je opozicijo, da izkorišča medijski prostor za politično obračunavanje, in napovedal, da se bo to do evropskih volitev še stopnjevalo.
[Vir: STA]; Portal24; Foto: Vlada RS X