Zakonu o kulturnih pravicah se obeta podpora, opozicija nasprotuje
V razpravi o novem zakonu, ki obravnava uresničevanje kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje Jugoslavije, so se pokazala različna stališča med vladnimi strankami in opozicijo. Vladne stranke, ki podpirajo zakon, stojijo nasproti opozicijskih strank SDS in NSi, ki izražata svoje nasprotovanje. Glasovanje o zakonu je napovedano za četrtek, vendar so v koaliciji že predlagali odstranitev enega izmed svojih dopolnil, ki se nanaša na učenje maternega jezika in kulture v šolah, kar je bilo sprejeto na odboru.
Koalicijski predlog zakona, pojasnjen s strani poslanca Mateja Tašnerja Vatovca iz stranke Levica, naj bi formaliziral prenos sredstev iz javnega sklada za kulturne dejavnosti na ministrstvo za kulturo, sredstva, ki so že bila zagotovljena za dejavnosti pripadnikov teh narodov. Predlog prav tako predvideva, da svet za vprašanja pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ postane stalno posvetovalno telo vlade. Tašner Vatovec izpostavlja, da predlog zakona predstavlja simbolni korak naprej k zavezam, dane ob osamosvojitvi Slovenije.
Gre za majhen korak naprej, majhen simbolni korak k zavezam, ki jih je ta država z osamosvojitvijo z vsemi plebiscitarnimi dokumenti dala tudi kot obljubo vsem tistim, ki so takrat živeli na tem območju.
Matej Tašner Vatovec
Nasprotovanje zakonu prihaja iz vrst SDS, kjer poslanka Alenka Jeraj meni, da zakon ni potreben, saj predstavniki narodnih skupnosti že prejemajo potrebna finančna sredstva in da funkcije predlaganega sveta že opravlja obstoječe posvetovalno telo. Jeraj opozarja tudi na pripombe zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.
Vsi predstavniki teh narodnih skupnosti namreč že sedaj prejemajo finančna sredstva, da lahko izvajajo svoje kulturne programe prek Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Prav tako posvetovalno telo vlade, ki opravlja naloge povsem primerljive nalogam sveta, predlaganim s tem predlogom zakona, že deluje.
Alenka Jeraj
Kritična NSi
V NSi so šli še korak dlje in predlagali razpis posvetovalnega referenduma o zakonu, s čimer stranka izraža svojo zaskrbljenost glede ohranjanja slovenskega jezika in kulture. Aleksander Reberšek iz NSi je kritičen do vlade Roberta Goloba, ki po njegovem mnenju uničuje slovenski jezik in kulturo. NSi je predložila tudi dopolnila za črtanje členov, ki so po njihovem mnenju v nasprotju z ustavo.
Razprava se nadaljuje tudi glede dopolnila o učenju maternega jezika in kulture pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v šolah, ki ga koalicija zdaj predlaga umakniti. Ta predlog je sprožil različna mnenja med poslanci, pri čemer so nekateri poudarili, da umik dopolnila ne pomeni opustitve učenja teh jezikov za zainteresirane učence.
V ozadju te razprave se pojavlja tudi politična strategija NSi, ki jo poslanka Svobode Sara Žibrat obtožuje mobilizacije volivcev pred evropskimi volitvami s grožnjo referenduma. Razprava o zakonu tako odraža širše politične in družbene dileme, s katerimi se sooča Slovenija, ko tehta med ohranjanjem svoje kulturne identitete in zagotavljanjem pravic pripadnikov narodnih manjšin.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Freepik