Za predlog zakona o evtanaziji glasovalo le devet poslancev
V parlamentu je potekala razprava o zakonu, ki bi urejal pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Predlog zakona o evtanaziji, ki ga je podprlo društvo Srebrna nit skupaj z več kot 5000 volivkami in volivci, ni dobil potrebne podpore za nadaljnjo obravnavo, saj je po splošni razpravi zbral 64 glasov proti in le devet glasov za.
Poslanci stranke Svoboda so namesto podpore predlogu zakona predlagali razpis posvetovalnega referenduma, da bi se tako omogočila širša družbena razprava o tem občutljivem vprašanju. “Menimo, da je vprašanje zakonske ureditve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pomembno družbeno vprašanje, ki terja širšo družbeno razpravo,” je poudarila poslanka Svobode, Tereza Novak.
Kljub temu da predlog zakona ni prejel potrebne podpore, so poslanske skupine soglašale o potrebi ureditve področja paliativne oskrbe. Koalicija in opozicija pa so glede zakonske ureditve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja zavzemale nasprotujoča si stališča.
Andrej Pleterski, eden od avtorjev predloga zakona, je poudaril, da je cilj predloga olajšati trpljenje pacientov, ki se soočajo z neznosnim trpljenjem brez upanja na izboljšanje. “Zakon je izraz zaupanja v etično integriteto delavcev v javnem zdravstvu,” je izjavil Pleterski, ki je tudi pojasnil, da zakon daje prednost samousmrtitvi v primerjavi z evtanazijo in zahteva sodelovanje psihiatra za oceno sposobnosti odločanja pacienta.
Jeraj: Zakon podpira “kulturo smrti, namesto življenja”
V razpravi o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so se pojavili ostri odzivi poslancev in zdravniških organizacij. Poslanka SDS-a, Alenka Jeraj, je izrazila odločno nasprotovanje predlogu, saj meni, da ta promovira “kulturo smrti, namesto življenja”. “Vse zdravniške organizacije nasprotujejo predlogu, saj je človeško življenje nedotakljivo,” je poudarila Jeraj. Dodala je, da se prekinitev življenja ne bi smela financirati iz zdravstvene blagajne, temveč bi država morala okrepiti paliativno oskrbo.
Tudi poslanka NSi-ja, Iva Dimic, je poudarila ostro nasprotovanje predlogu, poudarjajoč pomen dostopa do lajšanja bolečin in paliativne oskrbe. “Človek naj ne umira zaradi sočloveka, ampak ob njem,” je izpostavila Dimic. Dimic je kritizirala radikalne spremembe, ki jih predlog prinaša v poslanstvo zdravnikov.
Po drugi strani je poslanec SD-ja, Soniboj Knežak, dejal, da odločitev o predlogu zakona prepuščajo posameznemu poslancu, vendar meni, da bi o tako pomembnem vprašanju morali odločati vsi državljani. Knežak priznava, da bi predlog lahko bil koristen in human, vendar potrebuje dodatno strokovno usklajevanje.
Zdravniška zbornica in Zdravniško društvo zakona ne podpirata
Predsednica zdravniške zbornice, Bojana Beović, je izpostavila, da zakon ne omogoča pacientom, da bi o svojem zdravljenju odločali avtonomno. “Pacienti se pogosto znajdejo v stiski, saj čutijo, da bodo v breme svoji družini ali pa so v stiski zaradi finančnih težav, kar onemogoča resnično avtonomno odločitev,” poudarja Beović.
Zdravniško društvo, pod vodstvom predsednika Radka Komadine, prav tako izraža močno nasprotovanje zakonu. Komadina navaja, da zakon v bistvu podpira aktivno ukrepanje za končanje življenja bolnika, kar je v nasprotju z etičnimi načeli zdravniškega poklica. Kot alternativo predlagajo nujno uvedbo in izboljšanje dostopa do paliativne oskrbe, ki bi bolnikom v končnih fazah bolezni zagotovila dostojanstvo in ublažitev trpljenja.
Zdravniška zbornica napoveduje, da bodo številni zdravniki v primeru sprejetja zakona uveljavljali ugovor vesti, možnost, ki jo sam zakon sicer predvideva.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: