Wall Street nadaljuje z doseganjem novih rekordov
Azijske delnice so se v ponedeljek zadržale blizu sedem mesečnih vrhuncev. Vlagatelji namreč nestrpno pričakujejo ključne podatke o inflaciji iz ZDA, Japonske in Evrope, ki bi lahko imeli pomembno vlogo pri določanju prihodnjih usmeritev obrestnih mer. Indeks, ki ga natančno spremlja ameriška centralna banka (FED), indeks cen osnovnih izdatkov za osebno potrošnjo (PCE), naj bi bil objavljen v četrtek. Analitiki pri slednjem predvidevajo rast za 0,4 odstotka. Napoved je sicer višja od prejšnjih pričakovanj, ki so bile na ravni 0,2-odstotnega zvišanja, kar poudarja možnost, da bi dejanski rezultati lahko presenetili s še višjim odčitkom do 0,5 odstotka.
Zanimanje za prihajajoče ekonomske objave je še toliko večje, saj so trgi že začeli ocenjevati možnost, da bi Fed lahko začel z zniževanjem obrestnih mer nekje med majem in junijem, s trenutno ocenjeno verjetnostjo okoli 70 odstotkov. Vendar je tudi pričakovanje, da bi lahko letos prišlo do nekoliko manj znižanj obrestnih mer, kot je bilo sprva predvideno na začetku meseca.
To napeto pričakovanje podatkov in politik se odvija v tednu, ko je pričakovati nastope vsaj desetih članov vodstva Feda, ki bodo verjetno ponovili previden pristop centralne banke do obrestnih mer. Dodatno pozornost bodo pritegnili tudi podatki o proizvodnji ISM in PMI za Kitajsko, ki bodo objavljeni v petek.
Wall Street nadaljuje z doseganjem novih rekordov
Medtem ko trgi tehtajo te različne gospodarske signale, Wall Street nadaljuje z doseganjem novih rekordov, deloma zahvaljujoč izjemnim dobičkom podjetja Nvidia, ki je prejšnji teden svojo tržno vrednost povečalo za 277 milijard dolarjev. Analitiki pri JPMorgan so izpostavili, da bi trend lahko služil kot katalizator za večji optimizem na trgu delnic in nadaljnje ločevanje med delnicami in donosi, ne glede na trenutno okolje obrestnih mer.
Na začetku tedna so se terminske pogodbe za S&P 500 in Nasdaq nekoliko znižale, podobno kot terminske pogodbe za evropske indekse EUROSTOXX 50 in FTSE. MSCI indeks azijsko-pacifiških delnic izven Japonske pa je zabeležil padec za 0,3 odstotka. Prejšnji teden je MSCI indeks sicer dosegel najvišje vrednosti v zadnjih sedmih mesecih, deloma zaradi močnega skoka kitajskih delnic, ki so se povečale za skoraj 10 odstotkov zaradi upanja na večje spodbude.
Številke o cenah življenjskih potrebščin na Japonskem, ki naj bi bile objavljene v torek, kažejo, da bi se osnovna inflacija januarja lahko upočasnila na 1,8 odstotka, kar je najnižja vrednost od marca 2022. Tak rezultat bi okrepil argumente proti zaostritvi monetarne politike s strani Banke Japonske, kljub pričakovanjem povečanja plač, ki bi lahko upravičila konec negativnih obrestnih mer. Medtem, inflacijske številke za Evropsko unijo, ki bodo objavljene v petek, napovedujejo upočasnitev osnovne inflacije na 2,9 odstotka. Omenjeno pa bi lahko približalo dan, ko bi Evropska centralna banka (ECB) lahko omilila svojo politiko. Trgi že skoraj v celoti anticipirajo prvo znižanje obrestnih mer v juniju, s 36-odstotno verjetnostjo znižanja že v aprilu.
Poleg tega bo Christine Lagarde, predsednica ECB, kasneje v ponedeljek imela govor, podobno kot glavni ekonomist Bank of England. Centralna banka Nove Zelandije (RBNZ) ima načrtovan svoj prvi politični sestanek letos v sredo, pri čemer obstaja možnost zvišanja obrestnih mer zaradi visoke inflacije, kljub možnosti, da je država zdrsnila v recesijo v zadnjem četrtletju.
Obveznice, valutni trgi, surovine…
Na področju obveznic so donosi zakladnic zaradi sprememb cen FED dosegli najvišjo raven v treh mesecih, čeprav so se obveznice v petek nekoliko okrepile. Pričakuje se izziv za trg z naknadno prodajo dvo- in petletnih obveznic v vrednosti 127 milijard dolarjev in zapadlostjo 42 milijard dolarjev sedemletnih obveznic v torek. Poleg tega obstaja tveganje zaustavitve nekaterih ameriških vladnih agencij, če se Kongres do petka ne dogovori o podaljšanju izposoje.
Na valutnih trgih so višji svetovni obvezniški donosi vplivali na japonski jen, ki je dosegel večmesečno najnižjo vrednost proti evru in devetletno najnižjo vrednost proti avstralskemu in novozelandskemu dolarju. Evro je bil zgodaj v ponedeljek kotiran pri 162,70 jena, medtem ko je dolar ostal pri 150,45 jena.
Na surovinskih trgih je zlato rahlo padlo na 2032 dolarjev za unčo, medtem ko so cene nafte padle, pri čemer skrbi glede povpraševanja, zlasti s Kitajske, prevladajo nad tveganji za dobavo iz Bližnjega vzhoda. Nafta Brent je izgubila 40 centov na 81,22 dolarja za sod, ameriška nafta pa je padla za 37 centov na 76,12 dolarja za sod.
[Vir: Reuters]; Portal24