Vlada je sprejela program stabilnosti 2023
Vlada je sprejela program stabilnosti 2023. Vlada mora program skupaj z nacionalnim reformnim programom tako kot vsako leto do konca aprila posredovati Evropski komisiji. Z dokumentoma je povezan okvir postopnega zniževanja javnofinančnega primanjkljaja.
Nacionalni reformni program in program stabilnosti sta dva ključna dokumenta t. i. evropskega. V dokumentih vsaka država članica predstavi usmeritve ekonomske politike in prikaže napredek pri izpolnjevanju v preteklosti prejetih priporočil Evropske komisije.
Nacionalni reformni program 2023 je vlada sprejela 13. aprila. Med drugim je vanj vključila reforme na področjih pokojnin, zdravstva, stanovanj, plač v javnem sektorju, izobraževanja, digitalizacije in davkov. Zdaj so sprejeli še program stabilnosti. V njem je zapisano, da vlada načrtuje znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod maastrichtsko mejno vrednost treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2024 ter nato njegovo nadaljnje zniževanje v prihodnjih letih
Letos primanjkljaj pri 4,1 odstotka BDP-ja
Letos naj bi se primanjkljaj sektorja država oblikoval v višini 4,1 odstotka BDP. Leta 2024 naj bi se nato znižal na 2,8 odstotka BDP, v letih 2025 in 2026 pa bo zadosten fiskalni napor omogočal nadaljnje zniževanje na 2,2 in 1,3 odstotka BDP, so po seji vlade sporočili s finančnega ministrstva.
Ne spreglejte
Javnofinančne projekcije poleg tega predvidevajo postopno zniževanje konsolidiranega dolga države na 63,5 odstotka v letu 2026.
Za fiskalno politiko prihodnje leto znova veljala fiskalna pravila, saj po skoraj štirih letih ne bodo več veljale izjemne okoliščine, ki so v času epidemije covida-19 omogočale odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti prihodkov in izdatkov.
Skladno z zahtevami Evropske komisije so na ministrstvu v program stabilnosti vključili tudi analizo občutljivosti salda sektorja država. Analiza preučuje vpliv sprememb različnih ekonomskih dejavnikov, denimo inflacije, zaposlenosti ali davčnih stopenj, na saldo sektorja država. Poudarili so, da gre zgolj za ekonometrično vrednotenje različnih ukrepov in ne za napovedi prihodnjih odločitev vlade. V okviru omenjenega dokumenta tako vlada ne napoveduje dviga stopenj davka na dodano vrednost, so zatrdili.
vir Foto: Pexels