UMAR: rast cen hrane lani skoraj 20-odstotna

Rast cen hrane je bila v Sloveniji lani skoraj 20-odstotna. V pomladanski napovedi gospodarskih gibanj so v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) zapisali, da so se cene inputov v kmetijstvu začele zviševati v letu 2021. Rast se je v prvi polovici lanskega leta še okrepila. Izjemno visoke rasti cen so bile v skupini mineralnih gnojil in krmil. Cene kmetijskih pridelkov so sledile cenam inputov. Lani je prišlo tudi do znatne rasti uvoznih cen živil in cen pri proizvajalcih živil.

Na pridelavo hrane so poleg višjih cen energentov vplivale tudi neugodne vremenske razmere oz. suša v lanskih poletnih mesecih. Višji stroški pridelave hrane so se delno prenesli po celotni verigi od proizvodnje do maloprodajnih cen hrane. Te so poleg cen energentov tako v Sloveniji kot v evrskem območju in EU lani največ prispevale k pospešitvi inflacije, so navedli.

UMAR navaja, da so v vseh teh državah najhitreje naraščale cene olj in maščob ter mlečnih izdelkov, skoraj dve tretjini pa so k rasti cen hrane prispevale višje cene mlečnih izdelkov, žit in mesa.

V vseh državah EU so bile cene hrane lani medletno višje vsaj za 10 odstotkov in so presegale splošno rast cen, razlike med državami pa so precejšnje.

Rasti cen bi lahko še vztrajale

Rast cen hrane je bila v Sloveniji lani 19,2-odstotna in je nekoliko presegla povprečje v evrskem območju. Višje so bile predvsem cene sadja, mesa ter olj in maščob.

Ocene vpliva šoka v cenah prehranskih surovin na notranjem trgu EU na cene hrane kažejo na precej dolgotrajen prenos surovinskega šoka v cene hrane. Skladno z modelskimi ocenami prenos šoka traja dobro leto dni. Šoka, ki sta se zgodila ob koncu leta 2021 ter marca in aprila lani, sta se tako že skoraj povsem prenesla v cene hrane za potrošnike v Sloveniji.

Izhajajoč iz modelskih ocen se v dobrem letu dni po šoku cene hrane za potrošnike v Sloveniji kumulativno zvišajo za 1,3 odstotka. Cene prehranskih surovin se se kot odziv na lasten šok zvišale za 4,5 odstotka. To po navedbah UMAR-ja pomeni nekaj manj kot tretjinski prenos surovinskega šoka v cene hrane za potrošnike v Sloveniji.

V UMAR-ju so opozorili, da obstajajo tudi tveganja, da bodo rasti cen vztrajale. Tveganja so povezana s stroškovnimi pritiski s trga dela, nestabilnimi razmerami in morebitnimi ponovnimi povišanji cen energentov. Pomemben je tudi vpliv neugodnih vremenskih razmer.

vir Foto: Pexels