Talum ugaša elektrolizne peči za proizvodnjo aluminija
Po 60 letih proizvodnje aluminija bo Talum na začetku aprila dokončno ugasnil vse elektrolizne peči za proizvodnjo te kovine. Tovarna se sicer ne bo ustavila, obsega prodaje ne bodo mogli zadržati. Pripravljajo program presežnih delavcev.
V podjetju pravijo, da aktualna proizvodnja ni zagotavljala vzdržnosti poslovanja. Zaustavitev je zato edina logična poslovna odločitev. “Za proizvodnjo primarnega aluminija žal niti v Sloveniji niti v Evropi ta trenutek ni primernih ekonomskih pogojev,” so jasni.
Proizvodnjo so nižali že od lani. Od skupaj 160 peči jih deluje zgolj enajst.
V zaustavitev bodo šli po njihovih zagotovilih načrtovano in tehnološke naprave ustrezno konzervirali. Slednje bo omogočalo, da bodo peči vsaj do polovice zmogljivosti v primeru boljših časov še lahko kdaj zagnali.
Fokus bodo programi livarstva
Talum se zaradi ustavitve proizvodnje primarnega aluminija ne bo ustavil. Fokus bodo programi livarstva, rondelic in toplotnih prenosnikov. Najbolj intenzivirajo predvsem aktivnosti na področju rondelic.
Letos za investicijsko dejavnost načrtujejo več kot 34 milijonov evrov. Skoraj 70 odstotkov od te vsote bodo namenili za razvojne projekte.
Projekt Talum Industrija 4.0 – Zelena in pametna transformacija npr. obravnava napreden način recikliranja odpadnega aluminija in nadgradnjo proizvodnih linij, ki bodo omogočale izdelavo novih izdelkov iz recikliranega aluminija.
S projektom željo delež odpadnega aluminija v svojih izdelkih z 39 odstotkov danes povečati na 55 odstotkov do 2030.
S projektom Aluminij 4.0 bodo izvedli digitalno preobrazbo, tovarna pa bo v pretežni meri tudi avtomatizirana in digitalizirana. Pojasnjujejo, da bodo v družbi, sposobni hitro in odgovarjati na spremembe na trgu ter se povezovati v nove digitalne verige vrednosti.
O obsegu zmanjšanja števila zaposlenih še ne govorijo
Obsega prodaje ne bodo mogli zadržati na isti ravni, kot so jo dosegali do zdaj. Že letos to pomeni tudi poseg v fiksne stroške in prilagoditev števila zaposlenih novim okoliščinam. Napovedali so pripravo programa presežnih delavcev. Natančnejšega obsega zmanjšanja števila zaposlenih niso podali.
Podjetje so začeli graditi že med 2. svetovno vojno
Talum bo prihodnje leto sicer praznoval 70 let obratovanja. Načrte za takratno tovarno glinice so sredi vojne vihre prvi postavili nemški vlagatelji. Nemški Vereinigte Aluminium Werke je že leta 1942 začel v Strnišču graditi tovarno. Tik pred koncem vojne, ko je bilo končanih že okoli 70 odstotkov gradbenih del, pa so večino že dobavljene opreme in vso dokumentacijo odpeljali v Nemčijo.
Povojna oblast se je odločila gradnjo dokončati in februarja 1954 je tovarna začela poskusno delovati kot Tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič. Leta 1989 so zagnali novo livarno s klasičnim livarskim programom. Talum se je z novo opremo, kakor so ga leta 1992 preimenovali, uvrstil med najsodobnejše svetovne proizvajalce aluminija.
Predraga slovenska električna energija, ki jih je v primerjavi z drugimi tovrstnimi podjetji delala nekonkurenčne že pretekla leta, je vrhunec dosegla v zadnjem letu z energetsko draginjo, ki je prizadela celotno evropsko proizvodnjo aluminija. Proizvodnja aluminija se tudi Evropi zmanjšuje.
“Ni omogočena konkurenčnost pogojev za proizvodnjo”
Predsednik uprave Marko Drobnič pravi, da pozivi proizvajalcev materialov, da je treba ukrepati, sicer bodo kmalu ogrožene oskrbovalne verige, doslej niso zalegli. Pred evropskim gospodarstvom je tako po prepričanju Drobniča velik izziv, Evropa namreč potrebuje proizvodnjo materialov, saj gradi na industrijskem razvoju, hkrati pa ne omogoča konkurenčnih pogojev za proizvodnjo.
V Talumu so kritični tudi do poznega sprejetja nacionalne uredbe o nadomestilu za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov izpustov toplogrednih plinov. Slovensko shemo za ta nadomestila, vredno 99,15 milijona evrov, je pred tem odobrila Evropska komisija.
Spomnili so, da so slovenska energetsko intenzivna podjetja uredbo, ki je namenjena odgovoru na tveganje selitve proizvodnje v države z nižjimi stroški zaradi višjih posrednih stroškov izpustov v Evropi, pričakovala deset let. To možnost je Evropska komisija članicam EU-ja omogočila že leta 2012 za obdobje od 2013 do 2020 in nato podaljšala za obdobje 2021–2030. Njene finančne učinke bodo uporabili za projekte proizvodnje energije iz obnovljivih virov in ukrepe izboljševanja energetske učinkovitosti.
vir Foto: Talum