Slovenija načrtuje večjo poplavno varnost

V luči načrtovane gradnje suhih zadrževalnikov se Slovenija sooča s pomembnimi koraki k zagotavljanju večje poplavne varnosti. Država razmišlja o sistemskem pristopu k upravljanju zemljišč znotraj teh zadrževalnikov, ki bi vključeval odkup zemljišč in njihovo oddajanje v najem kmetom. Ta predlog je del širših prizadevanj za izboljšanje odzivov na poplavne nevarnosti, hkrati pa ohranja kmetijsko produktivnost zemljišč.

Državna sekretarka na ministrstvu za naravne vire in prostor, Lidija Kegljevič Zagorc, je poudarila, da trenutna zakonodaja že omogoča izplačilo odškodnin za škodo, povzročeno na zemljiščih znotraj zadrževalnikov. Z načrtovanimi ukrepi pa želijo še korak dlje – s odkupom teh zemljišč in njihovim oddajanjem kmetom bi sistematično izboljšali upravljanje in povečali njihovo odpornost proti poplavam. Trenutno poteka priprava vsebinskih izhodišč za te načrte v tesnem sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo.

Več kot 20 novih zadrževalnikov je del načrtov za izboljšanje poplavne varnosti, a po besedah Kegljevič Zagorc bi za celovito varnost bilo potrebno še več takšnih objektov. Ta prizadevanja so še posebej pereča ob spominu na avgustovske poplave, ko so kmetje utrpeli škodo na svojih zemljiščih znotraj obstoječih zadrževalnikov. Vodja direkcije za vode Neža Kodre je pojasnila, da so zahtevki kmetov za nadomestilo škode že obravnavani, izplačila pa bodo izvedena, ko odločbe postanejo pravnomočne, predvidoma v aprilu.

Priprava državnega prostorskega načrta

Priprava državnega prostorskega načrta za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini je še en ključen del strategije. Gradivo, ki je trenutno dostopno na spletu, razkriva predvidene lokacije za zadrževalnike, pri čemer bodo končne mikrolokacije znane šele po zaključku potrebnih študij. Kegljevič Zagorc je opozorila tudi na pomembnost usklajevanja z nosilci urejanja prostora, katerih vključenost je ključna za natančno določanje posegov na posameznih parcelah.

Zadnje napovedi kažejo, da bi uredba o državnem prostorskem načrtu, ki bi omogočila tako gradnjo kot odkupe zemljišč, lahko bila sprejeta do konca naslednjega leta. S tem bi se odprla pot za začetek del, ki bi potencialno lahko zmanjšala poplavno ogroženost, pri čemer bi se fizična izvedba del lahko začela leta 2026.

Kegljevič Zagorc je še dodala, da je priprava načrta sistemsko povezanih ukrepov za celotno porečje Savinje trenutno v zaključni fazi, s čimer bi do konca aprila imeli osnovo ne le za pripravo novih prostorskih aktov, ampak tudi za izvedbo vzdrževalnih del že v tekočem letu in vnaprej. Ta celostni pristop k poplavni varnosti odraža odločnost in zavezanost Slovenije k varovanju svojih naravnih in kmetijskih virov pred vse pogostejšimi in intenzivnejšimi poplavnimi dogodki.

[Vir: STA]; Portal24; Foto: Zajem zaslona