Robert Golob: Energetska kriza in zeleni prehod sta povod za prestrukturiranje
Predsednik vlade je predlagal, da se industrijski sejem izvaja vsako leto, ne le vsako drugo leto. Robert Golob meni, da je Mednarodni industrijski sejem priložnost za mlade generacije, da se naučijo novih spretnosti za nove čase. Opozoril je tudi, da se Slovenija, tako kot preostala Evropa, spopada s pomanjkanjem delovne sile, ki je ne bo mogoče rešiti brez prihoda tujih delavcev.
Poudaril je tudi pomen zelenega prehoda in prestrukturiranja slovenske industrije. Za to je na voljo več kot milijarda evrov nepovratnih sredstev, kar mora po Golbovem mnenju, gospodarstvo izkoristiti.
Industrijski sejem v Celju – vrhunec najnovejših inovacij
V izjavi za medije je dodatno poudaril, da je sejem v Celju najboljši pokazatelj tega, kar premore slovenska industrija. Slovenija je po njegovih besedah ena najbolj industrializiranih evropskih držav. “Na tretjem mestu smo, takoj za Irsko in Češko,” je poudaril predsednik vlade in dodal, da se trenutno evropska industrija najbolj prestrukturira v svoji zgodovini. Tako zaradi energetske krize kot zaradi zelenega prehoda.
Logistična izvedba sejma je zelo zahtevna in selitev težkih strojev traja dlje časa, zato se sejem prireja vsaki dve leti. Zaradi zagotavljanja nemotenega delovanja strojev in ohranjanja električne oskrbe mesta Celje, so organizatorji za čas sejma najeli tri transformatorske postaje.
Predsednica upravnega odbora Celjskega sejma, Nina Ermenc Pangerl, je izjavila, da je ta sejem največji in najpomembnejši industrijski dogodek v jugovzhodni Evropi. Na njem se predstavlja 330 razstavljavcev iz 36 držav z več kot 1000 blagovnimi znamkami. Pričakujejo okoli 20.000 obiskovalcev. Po njenih besedah se sejem v Celju lahko primerja z drugimi sejmi v tujini. Razstavljavci so prinesli najnovejšo tehnologijo, avtomatizacijo in robotiko, kar bo zanimivo za strokovnjake.
Ermenc Pangerl je izpostavila tudi pomembnost partnerskega pristopa Celjskega sejma, ki bo še naprej povečal pomen sejma za Celje, Slovenijo in celotno regijo. Sejem je tudi časovno usklajen z drugimi velikimi industrijskimi sejmi v Nemčiji in Italiji. Takšen je Hannover Messe, eden največjih tovrstnih dogodkov na svetu. Kljub temu pa je logistična izvedba takšnega sejma s številnimi stroji velik izziv.
Sejemska dejavnost v Celju ostaja aktualna in bo krojila prihodnost mesta
Župan Mestne občine Celje Matija Kovač je v izjavi poudaril, da je sejemska dejavnost v Celju še vedno aktualna. Organizacija visoko strokovnih sejmov, kot je tokratni industrijski sejem, kaže, da je perspektiva te dejavnosti v mestu živa, aktivna in da bo krojila tudi prihodnost mesta. Sejmi v mesto privabijo tudi veliko tujih obiskovalcev, kar povzroči zasedenost nastanitvenih zmogljivosti v mestu in okolici. Župan napoveduje prizadevanje za povečanje nastanitvenih kapacitet.
Mednarodni industrijski sejem v Celju: Priložnost za rast slovenske industrije
Slovenska industrija ima po oceni direktorja Razvojnega centra orodjarstva Slovenije (Tecos) Aleša Hančiča za seboj nekaj kriznih let, trenutno pa jo pestita inflacija in pomanjkanje kadrov. Opozarja na velik zaostanek na področju digitalizacije industrije.
Vendar pa so takšni sejmi pomembni predvsem zaradi druženja in pretoka idej, saj zberejo “izjemno koncentracijo znanja in rešitev”. Hančič je navdušen nad rastjo Mednarodnega industrijskega sejma v Celju. To je zdaj eden največjih in najpomembnejših sejmov v jugovzhodni Evropi za orodjarstvo, strojegradnjo, varjenje, rezanje, industrijo polimerov, industrijsko vzdrževanje, industrijsko avtomatizacijo, robotiko in elektroniko.
Po navedbah družbe Celjski sejem se bo sejmišče do petka, ki je zadnji dan obeh sejmov, spremenilo v eno izmed večjih proizvodnih centrov v Sloveniji. Poleg Mednarodnega industrijskega sejma v Celju se letos odvija tudi sejem Lestech, kjer razstavljavci iz Slovenije, Italije in Nemčije predstavljajo 50 blagovnih znamk na področju strojev in tehnologij za obdelavo lesa in repromaterialov.
vir Foto: STA (fotografija je simbolna)