Proračunski primanjkljaj dosegel 1,1 milijarde evrov
Slovenija je v prvih desetih mesecih tekočega leta zabeležila povečanje proračunskih prihodkov, ki so dosegli 10,5 milijarde evrov, kar je za 1,8 odstotka več v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta. Kljub temu pa so odhodki državnega proračuna narasli še hitreje, in sicer za 9,8 odstotka, dosegajoč skupno vrednost 11,6 milijarde evrov. Kot rezultat je proračunski primanjkljaj dosegel 1,1 milijarde evrov.
Ministrstvo za finance je sporočilo, da so letošnji izdatki državnega proračuna znatno zvišani zaradi podpore gospodarstvu v luči energetske krize in nedavnih naravnih nesreč. Kljub temu so odhodki za prvih deset mesecev letošnjega leta ostali pod načrtovanimi, saj so dosegli 71,1 odstotka od predvidenih za celo leto. Hkrati so prihodki skoraj na ravni načrtovane realizacije z 79,7 odstotka.
Podpora posameznikom in gospodinjstvom je prav tako rasla, z alokacijo 1,6 milijarde evrov, kar predstavlja 3-odstotno povečanje v primerjavi z lanskim letom. Manjše število nezaposlenih je sicer znižalo transferje za to skupino, vendar so družinski prejemki in starševska nadomestila, med katerimi je tudi draginjski dodatek za otroke, narasli. Dodatno so bili izplačani energetski dodatek in izredna socialna pomoč za najbolj ranljive v odziv na naravne katastrofe.
Subvencije, turistični boni, zdravstvena blagajna…
Zmanjšan obseg sredstev za brezposelne in odsotnost izplačila turističnih bonov, ki so bili del lanskega proračuna, sta ublažila rast skupnih transferjev.
Subvencije so prav tako doživele znaten porast, z izplačili v višini 724 milijonov evrov, kar je za 55,4 odstotka več kot v istem obdobju prejšnjega leta. V to številko je vključena pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize in sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč v gospodarstvu.
Prispevki v sklade socialnega zavarovanja so znašali 1,4 milijarde evrov, s čimer so presegli lansko vrednost za 10 odstotkov. Največji delež je šel v pokojninsko blagajno, čeprav je ta prejela 9,7 odstotka manj kot lani, ko je bil izplačan solidarnostni dodatek za upokojence.
Zdravstvena blagajna je bila letos deležna višjega transferja, saj državni proračun financira tudi zdravstvene storitve opravljene nad rednim obsegom dela, kar je poudarilo ministrstvo.
Investicije so bile prav tako v ospredju z 1,3 milijarde evrov namenjenih sredstev, kar je za 40 odstotkov več kot v lanskem primerljivem obdobju. Poseben poudarek je bil na vlaganjih v železniško infrastrukturo, javne zdravstvene zavode, poplavno varnost in občinske programe za preprečevanje naravnih nesreč.
Rast davčnih prihodkov kljub padcu sredstev iz EU
Slovenija je v prvih desetih mesecih letošnjega leta zabeležila rast davčnih prihodkov, ki so skupaj dosegli devet milijard evrov, kar je za 3,3 odstotka več kot v enakem obdobju prejšnjega leta. Prihodki od davka na dodano vrednost so se povečali za 5,8 odstotka na 4,2 milijarde evrov, pri čemer so k rasti prispevale predvsem aktivnosti v gradbeništvu in oskrbi z energenti, sočasno z inflacijskimi pritiski, ki so se pojavili v večini dejavnosti.
Dohodnina je prav tako beležila pozitiven trend, saj je znašala 1,4 milijarde evrov, kar je 9,8 odstotka več kot lani. Kljub spremembam v dohodninski zakonodaji, ki so zmanjšale te prihodke, je rast poganjala visoka stopnja zaposlenosti in povečevanje plač. Od tega priliva je del, ki je narasel za 8,6 odstotka v primerjavi z lanskim letom, namenjen občinam.
Trošarine, davki…
Prihodki od trošarin so zabeležili 1,4 milijarde evrov, kar predstavlja 12,8-odstotno rast, predvsem zaradi višjih prihodkov od trošarin na energente, ki so se povečali zaradi odloženega plačila v preteklem letu, plačil zapadlih obrokov v tekočem letu in prilagoditev trošarin na pogonska goriva, ter zaradi povečanja trošarin na tobačne izdelke.
Vendar pa so prilivi od davka od dohodkov pravnih oseb padli za 12,4 odstotka, s skupno realizacijo 1,2 milijarde evrov.
Kar zadeva evropska sredstva, je Slovenija iz proračuna EU v desetmesečnem obdobju prejela 691 milijonov evrov, kar je 8,2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Ta padec lahko pripišemo manjši količini sredstev, prejetih iz mehanizma za okrevanje in odpornost, kjer je Slovenija letos prejela 50 milijonov evrov, v primerjavi z 118 milijoni evrov v prejšnjem letu.
Foto: Freepik