Premier Golob: 13. junij je rok za zaključek procesa priznanja Palestine
V odzivu na nenehne konflikte v Gazi, je premier Robert Golob po nedavni seji vlade izpostavil nujnost končanja grozot, ki se dogajajo v tej regiji. “Grozote, ki smo jim vsak dan priča v Gazi, so nedopustne in se morajo končati,” je povedal Golob in dodal, da so vse aktivnosti vlade usmerjene v hitro olajšanje trpljenja palestinskega ljudstva.
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon, je sporočila, da je Slovenija storila prvi korak k formalnemu priznanju neodvisne države Palestine. “Vlada je danes naredila prvi korak, pomemben korak k priznanju samostojne, neodvisne, suverene države Palestine,” je dejala in izrazila upanje za hitro zaključitev procesa. Slovenija si prizadeva ne samo za končanje nasilja v Gazi, ampak tudi za trajno premirje, varnost Izraela in mirno sobivanje med Izraelci in Palestinci.
Premier Golob je poudaril, da je Slovenija kot nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov pod večjim mednarodnim nadzorom in ima zato večjo odgovornost pri oblikovanju globalnih odločitev. “Današnje dejanje je pod lupo celotnega sveta, saj smo člani Varnostnega sveta,” je dodal.
Golob je razložil, da je Slovenija pri svoji odločitvi iskala ravnotežje med interesi zahodnega in arabskega sveta ter drugih članic Združenih narodov. Po njegovih besedah priznanje Palestine sproža dialog, ki bo pomagal doseči cilje Združenih narodov, vključno s takojšnjim premirjem, izpustitvijo talcev in varnostjo Izraela.
Premier je pozval Izrael, naj preneha z vojaškimi napadi na Rafah in Gazo ter se raje osredotoči na pogajanja. Dodal je, da si je slovenska vlada zadala 13. junij kot končni rok za zaključek procesa priznanja Palestine, kar poudarja resnost in nujnost njihovih namenov. “Namen ni notranjepolitični, ampak kako z našimi dejanji pomagati palestinskemu narodu,” je sklenil Golob.
Iskali smo ravnotežje med interesi zahodnega sveta, interesi arabskega sveta in interesi vseh ostalih držav članic združenih narodov, ki so ne nazadnje prispevale svoj glas pri naši izvolitvi v varnostni svet. Naš pristop je inovativen, ker želimo skozi dialog, ki ga bo naše priznanje sprožilo, doseči vse cilje, za katere si prizadevamo v okviru Združenih narodov. Cilje, ki gredo od takojšnjega premirja in prekinitve spopadov, izpustitve talcev, pa tudi varnost in obstoj Izraela skozi rešitev dveh držav. Slovenija ta stališča dosledno zagovarja v vseh svojih nastopih v Združenih narodih. To so večinska stališča, sprejeta s strani dveh tretjin članic verjamem, da bo to priznanje navdih še marsikomu, da nadaljuje po isti poti.
Robert Golob
Meje iz leta 1967
Ministrica za zunanje in evropske zadeve, Tanja Fajon, je po nedavni seji vlade razkrila, da so se za začetek postopkov priznanja Palestine odločili na podlagi meja iz leta 1967, vključno z Gazo, Zahodnim bregom in Vzhodnim Jeruzalemom. Fajon je poudarila, da priznanje ne pomeni podpore Hamasu, temveč je namenjeno opolnomočenju palestinskih oblasti za nadzor iz Ramale. “Nasprotno, gre za to, da opolnomočimo prenovljene palestinske oblasti, ki bodo lahko iz Ramale imele nadzor tudi na Gazo,” je izjavila ministrica.
Zunanja ministrica je izrazila upanje, da bodo priznanje Palestine sledile tudi druge države, ki razmišljajo podobno kot Slovenija. Ta poteza se je zgodila po skupni izjavi premierjev Slovenije, Španije, Irske in Malte ob robu vrha EU, kjer so izrazili pripravljenost na priznanje Palestine “ko bo to učinkovito in ko bodo okoliščine primerne.”
Predsednik največje opozicijske stranke SDS, Janez Janša, pa je kritiziral to potezo. Janša pravi, da priznanje Palestine “ne bo prispevalo k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu.” Janša verjame, da je vlada izbrala neprimeren čas za ta korak in ga je označil za “priznanje teroristične organizacije,” kar je izraz njegovega nestrinjanja s tem, da ima Hamas oblast v Palestini.
Postopek priznanja Palestine zahteva potrditev s strani parlamentarnega odbora za zunanjo politiko in nato še državnega zbora. Kritika prihaja tudi od evroposlanca Milana Zvera, ki meni, da “ne moreš priznati države, ki praktično nima osnovnih postulatov, kot je ozemlje, prebivalstvo, vladavina prava in podobno.”
Matej Tonin, predsednik NSi, je poudaril potrebo po drugačnem pristopu, predlagal je, da najprej doseže premirje, potem nove volitve za večjo kredibilnost palestinskih oblasti, nato pa priznanje Palestine. Tonin si želi, da bi Slovenija delovala kot pošten posrednik in prispevala k premirju, ki bi omogočil trajnejšo rešitev dveh držav.
Po oceni nove Slovenije bi bil naslednji postopek bolj pravilen, in sicer najprej je treba doseči premirje in mir na Bližnjem vzhodu, potem je treba izvesti nove volitve med palestinskimi oblastmi, da imajo novo kredibilnost in pa tudi avtoriteto, nato pa pride ustanovitev države in priznanje Palestine.
Matej Tonin
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Daniel Novakovič/STA