Onesnaženost zraka: Tiha kriza, ki jo požari še poslabšajo
Požari v naravi še povečujejo že tako resno nevarnost za svetovno zdravje.
Po podatkih nove raziskave postaja onesnaženost zraka škodljivejša od cigaret ali alkohola, zlasti v krajih, kot sta Azija in Afrika.
Po podatkih Inštituta za energetsko politiko Univerze v Chicagu (EPIC) je “onesnaženost zraka s trdnimi delci najpomembnejša zunanja nevarnost za blaginjo ljudi”.
Presenetljivo je, da so finančna sredstva, namenjena boju proti onesnaženosti zraka, kljub hudim posledicam minimalna. Ta sredstva so še posebej skromna v primerjavi s sredstvi, namenjenimi nalezljivim boleznim.
Drobni delci, ki so posledica požarov v naravi, industrijskih dejavnosti in avtomobilskih emisij, so povezani z rakom. Močno povečujejo možnosti za pljučne bolezni, bolezni srca in možgansko kap.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so te emisije vzrok za več zdravstvenih težav. Povzročajo 36 odstotkov pljučnih malignomov, 34 odstotkov možganskih kapi in 27 odstotkov srčnih obolenj.
Po podatkih EPIC, ki temeljijo na podatkih iz leta 2021, ima upoštevanje smernic SZO o izpostavljenosti drobnim delcem potencialne koristi. Z upoštevanjem teh smernic bi se lahko pričakovana življenjska doba v svetu podaljšala za 2,3 leta.
Po podatkih raziskave “98,4 odstotkov Evrope še vedno ne izpolnjuje novih smernic SZO, ki določajo 5 g/m3”.
Na splošno se je kakovost zraka v Evropi v zadnjih desetletjih izboljšala. Čeprav se izvajajo številna prizadevanja, jih lahko ogrozi več dejavnikov. Med njimi je na prvem mestu vse pogostejši pojav požarov v naravi po vsem svetu, ki so posledica vse višjih temperatur in ponavljajočih se suš, povezanih s podnebnimi spremembami. Ti požari v naravi močno povečujejo stopnjo onesnaženosti zraka.
Razmere v Evropi kažejo različne scenarije. Po mnenju znanstvenikov EPIC je kakovost zraka v vzhodni Evropi sorazmerno slabša. Zato se pričakovana življenjska doba prebivalcev na vzhodu skrajša za 7,2 meseca v primerjavi z njihovimi vrstniki na zahodu.
Boj za čist zrak
Primer zelo onesnaženega okolja je Padska nižina na severu Italije. Če bi raven onesnaženosti dosegla merila SZO, bi se pričakovana življenjska doba prebivalcev lahko podaljšala za 1,6 leta.
Bosna in Hercegovina je najbolj onesnažena evropska država, saj posamezniki zaradi onesnaženosti izgubijo 1,8 leta življenja.
Tri četrtine posledic onesnaženosti zraka prevzame šest držav.
Najbolj prizadete države so Bangladeš, Indija, Pakistan, Kitajska, Nigerija in Indonezija. V poročilu je navedeno, da njihovi prebivalci “zaradi zraka, ki ga dihajo, izgubijo od enega do več kot šest let življenja”.
Letno povprečje drobnih delcev v New Delhiju, ki je najbolj onesnaženo velemesto na svetu, presega 126,5 g/m3. Svetovna zdravstvena organizacija svetuje, da se onesnaženost zraka omeji na 5 g/m3.
Po drugi strani pa Kitajska izboljšuje kakovost svojega zraka. Med letoma 2013 in 2021 je onesnaževala zmanjšala za povprečno 42,3 odstotkov. Če se bo zmanjševanje nadaljevalo, lahko običajni Kitajci pričakujejo, da bodo živeli 2,2 leta dlje. Poročilo EPIC ugotavlja, da so ravni onesnaženosti na Kitajskem še vedno šestkrat višje od standarda Svetovne zdravstvene organizacije.
Znanstveniki iz EPIC-a menijo, da je pomanjkanje temeljne infrastrukture za boj proti onesnaženosti zraka v številnih onesnaženih državah tisto, kar preprečuje, da bi se razmere izboljšale.
Kljub temu, da 6,8 odstotkov vlad v Aziji in 3,7 odstotkov vlad v Afriki svojim državljanom zagotavlja popolnoma odprte podatke o kakovosti zraka, je na teh dveh celinah 92,7 odstotkov let življenja izgubljenih zaradi onesnaženosti.
Takšne globalne strategije za boj proti onesnaženosti zraka ni, čeprav je Globalni sklad vložil 3,7 milijarde evrov v boj proti HIV, tuberkulozi in malariji. Kljub temu onesnaženost zraka v Demokratični republiki Kongo in Kamerunu ubije več ljudi kot HIV, malarija ali katera koli druga bolezen.
Vir Foto: Pexels