Nove poteze vlade za izenačitev sodniških plač
Na sestanku s predsednikom vlade dr. Robertom Golobom, na katerem so sodelovali predstavniki slovenskega pravosodja ter Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za pravosodje, so bila predstavljena izhodišča za uresničitev odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-772/21, v sporočilo za javnost navaja UKOM. Odločba, datirana 1. junij 2023, naslavlja plačne neenakosti med sodniki in drugimi funkcionarji.
Vlada pripoznava neustrezni plačni položaj sodnikov, zlasti tistih na prvi stopnji in potrebo po čimprejšnji uresničitvi ustavne odločbe, pri čemer pa ne more spregledati dejstva, da trenutno potekajo pogajanja o prenovi plačnega sistema javnega sektorja, v okviru katerega se celovito ureja plačni položaj vseh funkcionarjev, med drugim tudi pravosodnih funkcionarjev.
Predlog interventnega zakona za uresničitev odločbe Ustavnega sodišča predstavlja prvi in nujno potrebi korak k celoviti rešitvi plačnega položaja sodnikov. Ustavno sodišče namreč opozarja, da je potrebno vzpostaviti relativno primerljivo plačilo med statusno medsebojno primerljivimi funkcionarji različnih vej oblasti. Pri tem pa iz odločbe Ustavnega sodišča izhaja neprimerljivost in s tem neustavnost zlasti med plačami sodnikov prve stopnje in poslancev, zato predlog interventnega zakona naslavlja v prvi vrsti prav plačni položaj sodnikov prve stopnje, ki je tudi po mnenju vlade najbolj problematičen.
Predlog interventnega zakona za uresničitev odločbe Ustavnega sodišča
Predlog interventnega zakona za uresničitev odločbe Ustavnega sodišča tako predvideva višje uvrstitve v plačne razrede za posamezne funkcije sodne veje oblasti in predlaga povišanje plačnih uvrstitev za največ tri plačne razrede sodnikom prve stopnje. Zakon pri tem upošteva obstoječa razmerja med sodniki in predsedniki (in podpredsedniki) sodišč iste stopnje ter razmerja med sodniki različnih stopenj, ki so postavljena v veljavnem sistemu, kot ga določa Priloga 3 Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in sicer:
- Predlog zakona izenačuje uvrstitev v plačni razred okrajnega sodnika svetnika z uvrstitvijo v najnižji plačni razred poslanca, posledično pa spreminja uvrstitve tudi ostalih funkcionarjev sodne oblasti.
- Predlog zakona uresničuje zahtevo po ustavnopravni enakovrednosti oziroma relativni primerljivosti sodne veje oblasti v primerjavi z zakonodajno in izvršilno vejo oblasti.
- Razlika med uvrstitvijo vrhovnega sodnika in najnižje uvrščenega ministra znaša 1 plačni razred, vrhovni sodnik svetnik pa je izenačen z najnižje uvrščenim ministrom.
Predlog zakona predvideva, da bodo sodniki do višjih plač upravičeni s 1.1.2025, celostna ureditev materialnega položaja sodne veje oblasti pa se bo v celoti uredila v okviru enovite prenove plačnega sistema in nove umestitve vseh funkcionarjev v plačni sistem javnega sektorja, ki bo predvidoma uveljavljena v začetku naslednjega leta.
Portal24; Foto: Freepik