Nova zdravstvena zakonodaja: Rešitev ali poglabljanje neenakosti?
Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je pred sprejetjem novele zakona o zdravstveni dejavnosti izrazilo pomisleke glede neenakosti med javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji. Ministrstvo za zdravje so pozvali k odpravi teh neenakosti. Vlada je namreč 30. maja sprejela izhodišča za pripravo nove zakonodaje. Slednja pa med drugim predvideva omejitve dodatnega dela zaposlenih v javnih zavodih, ki bi lahko dodatno delali le še v drugih javnih zavodih in ne več pri zasebnikih.
Združenje opozarja, da urejanje zaposlovanja ne bo rešilo osnovnih težav javnih zavodov. Osnovni problem vidijo v neenakosti med javnimi zavodi in koncesionarji, ki nimajo enakih odgovornosti in obveznosti, vendar prejemajo enako plačilo. Javnim zavodom so naložene obveznosti, kot so plačilo regresa in nadomestila za bolniško odsotnost, medtem ko koncesionarji teh stroškov nimajo, vendar kljub temu prejemajo enako plačilo kot javni zavodi.
Ministrstvo je poudarilo, da želi z ukrepi okrepiti javni zdravstveni sistem in zagotoviti, da bodo bolniki prišli do kakovostnih zdravstvenih storitev, ko jih potrebujejo. Načrtujejo novelo zakona o zdravstveni dejavnosti in novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Cilj novele je omejiti delo zdravstvenih delavcev iz javnih zavodov pri zasebnih izvajalcih. Zaposleni v javnih zavodih bodo lahko dodatno delali v drugem javnem zavodu ali pri lastnem delodajalcu, kar naj bi zmanjšalo iskanje dodatnega dela pri zasebnikih.
Dvojno plačilo iste storitve
Združenje pa izpostavlja, da v trenutnem sistemu koncesionarji prejemajo dodatke za neprekinjeno zdravstveno varstvo, čeprav te storitve izvajajo samo javni zavodi. Prav tako koncesionarji, ki nimajo lastne opreme za diagnostiko, napotijo paciente k drugim izvajalcem, kar vodi do dvojnega plačila iste storitve s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Združenje meni, da mora biti eden izmed ukrepov za zaščito javnih zdravstvenih zavodov sprememba načina podeljevanja koncesij. Ministrstvo mora omejiti obseg storitev koncesionarjev glede na njihove zmogljivosti in zagotoviti, da koncesionarji zaposlujejo lastne zaposlene ter ne najemajo osebja iz javnih zavodov. Prav tako morajo imeti vnaprej določen obseg storitev, ki ga ne smejo povečati brez spremembe koncesijske pogodbe.
Posebno pozornost namenjajo tudi načrtovani uvedbi super nadur kot stimulacije za zaposlene v javnih zavodih. Če se stroški super nadur prenesejo v ceno zdravstvenih storitev, bo to povečalo ceno tudi za koncesionarje, kar bi lahko povečalo odhode zaposlenih iz javnih zavodov h koncesionarjem.
Združenje pričakuje nujen sestanek z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel in direktorico ZZZS Tatjano Mlakar zaradi omenjenih odstopanj.
Odziv ministrstva
Ministrstvo je v odzivu na kritike združenja poudarilo, da že sprejemajo številne ukrepe za izboljšanje zdravstvenega sistema, vključno z omejitvami dodatnega dela zdravstvenih delavcev v javnih zavodih pri zasebnikih. Prav tako načrtujejo nadgradnjo vloge ZZZS kot aktivnega kupca zdravstvenih storitev, kar vključuje sprotno prilagajanje obračunskih modelov dejanskim stroškom.
Spremembe obeh temeljnih sistemskih zakonov so še v pripravi, zato je preuranjeno govoriti o končnih rešitvah. Ministrstvo tesno sodeluje z združenjem in se z njimi redno sestaja, da bi našli ustrezne rešitve za izboljšanje javnega zdravstvenega sistema in odpravo neenakosti med javnimi zavodi in koncesionarji.
[Vir: STA]; Portal24; Foto: STA https://servis.sta.si/fotoservis/1288952