Nova zakonodaja za STA: Pripombe in pričakovanja
Ministrstvo za kulturo je v času javne razprave o predlogu novega zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA) prejelo manj kot deset pripomb. To je glede na specifiko zakona pričakovano, so pojasnili na ministrstvu. Predlog novega zakona prinaša pomembne spremembe, vključno z novim modelom izračunavanja zneska, ki ga mora država nameniti STA-ju za opravljanje javne službe prek posebne formule.
STA že več let poziva k pripravi novega zakona, saj je obstoječi zakon zastarel. Potreba po boljšem zakonodajnem okviru se je še posebej pokazala leta 2021, ko je STA za več kot 300 dni ostala brez državnih sredstev. To obdobje je bilo deležno kritik mednarodne javnosti in je prispevalo k sprejetju evropskega akta o svobodi medijev. Ta akt nalaga državam članicam, da zagotovijo ustrezno in predvidljivo financiranje ter uredniško neodvisnost medijskih hiš.
Ministrstvo za kulturo si z novim predlogom zakona prizadeva utrditi neodvisnost vodenja in upravljanja STA-ja ter zagotoviti ustrezno javno financiranje.
Kaj prinaša nov zakon?
Predlog novega zakona uvaja nov model izračunavanja zneska, ki ga mora država nameniti STA-ju za opravljanje javne službe. V gradivu ministrstva sicer ni podrobnosti o finančnih posledicah, prav tako naj bi metodologijo podrobneje določila vlada s posebno uredbo po sprejetju zakona. Zaradi tega STA in Društvo novinarjev Slovenije (DNS) pozivata ministrstvo k predložitvi simulacij, da bo jasno, o kakšnem obsegu sredstev je govora.
V svojih pripombah med javno razpravo so STA in DNS izrazili skrb glede povečanja odvisnosti agencije od dnevne politike. Posebej sporna se jim zdi določba, da cenik za medijske storitve določa vlada. Prav tako pogrešajo večjo predvidljivost financiranja STA-ja in predlagajo določanje obsega proračunskih sredstev na dve leti, kar bi olajšalo načrtovanje razvojnih projektov.
Podpora javnosti in politična neodvisnost
STA spominja na donacijsko akcijo Za obSTAnek, s katero je javnost izdatno podprla agencijo in preprečila njen stečaj. To je po njihovem mnenju jasen signal odločevalcem, da javnost želi in potrebuje neodvisno tiskovno agencijo.
DNS je opozorilo na leto 2021, ko je STA za daljše obdobje ostala brez financiranja. Tožilstvo je zoper tedanjega direktorja urada za komuniciranje Uroša Urbanijo vložilo obtožni predlog zaradi suma zlorabe položaja. DNS poudarja, da mora nov zakon o STA-ju vsebovati mehanizme, ki bodo preprečili ponovitev podobnih situacij. Zakon mora STA-ju zagotoviti stabilno, pregledno, večletno financiranje, ki ni podvrženo politični arbitrarnosti.
Dodatne pripombe in predlogi
Sindikat novinarjev Slovenije (SNS) je med pripombami izpostavil, da opredelitev dejavnosti agencije kot gospodarske javne službe ni najustreznejša. Po njihovem mnenju bi bilo treba premisliti o (statusni) spremembi v smeri krepitve njene javne službe. Prav tako poudarjajo, da bi bilo treba v javno službo vključiti tudi lokalno in mednarodno dopisniško mrežo.
STA, DNS in SNS pozdravljajo cilje predlagatelja po utrjevanju institucionalne, uredniške in finančne avtonomije STA-ja, vendar menijo, da bo treba zakonske rešitve še dodelati, da bodo tudi v praksi omogočale dosego teh ciljev.
Ministrstvo za kulturo je sporočilo, da bo preučilo prejete pripombe in jih, kolikor bo mogoče, upoštevalo. Po tem bo zakon šel v medresorsko usklajevanje, predvidoma že jeseni pa tudi v sprejemanje na vlado. Ministrstvo si želi, da bi bil zakon po rednem postopku sprejet do konca leta.
Medtem se nadaljuje tudi medresorsko usklajevanje o krovnem medijskem zakonu, ki je javno razpravo prestal že konec januarja. Tudi pri tem zakonu upajo, da bodo jeseni naredili nove premike naprej in predlog zakona pripravili za vladno proceduro.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Pexels