Nova sodna reforma med drugim ukinja okrajna sodišča
Nova sodniška zakonodaja prinaša pomembne spremembe v slovenskem pravosodnem sistemu, med katerimi je ena od ključnih ukinitev okrajnih sodišč. Ministrica Dominika Švarc Pipan je razložila, da bo Slovenija od zdaj naprej imela le še enotna okrožna sodišča na prvi stopnji, kar pomeni končanje razdelitve med okrožnimi in okrajnimi sodišči. V primeru sprejetja zakonodaje bodo okrajna sodišča postala zunanje enote obstoječih okrožnih sodišč. To naj bi, po mnenju ministrstva olajšalo prerazporejanje kadrov, predvsem sodnikov.
Pomembna sprememba v zakonu o sodiščih je tudi povezana z zakonom o sodniški službi. Ta nova zakonodaja ne bo več ločevala med okrajnimi in okrožnimi sodniki, temveč bo imela sodnike prve stopnje, ki bodo lahko sodili vse zadeve, ne glede na to, ali so bile prej razdeljene med okrajna in okrožna sodišča.
Ministrstvo verjame, da bodo te spremembe pripomogle k bolj enakomernemu reševanju pravnih zadev po vsej državi in k zmanjšanju čakalnih dob. Ministrica je izpostavila, da nekatera okrožja trenutno rešujejo zadeve bistveno hitreje od drugih, kar ni v skladu z načelom enakosti strank pred zakonom.
Dileme
Največ dilem se je pojavilo glede reorganizacije največjega okrožnega sodišča v državi – okrožnega sodišča v Ljubljani. Čeprav je bila razprava o ustanovitvi dveh ločenih okrožij, so se po intenzivnih usklajevanjih odločili, da okrožje ostane enotno. Delitev sodišča na dva dela bi namreč prinesla logistične in kadrovske težave ter sodne zaostanke, kar bi se želeli izogniti.
V primeru sprejetja zakonodaje bo okrožno sodišče v Ljubljani imelo specifično rešitev, ki bo vključevala tri podpredsednike za različna področja – kazensko, civilno in vodenje zunanjih enot oziroma trenutnih okrajnih sodišč v okrožju Ljubljana.
Poleg tega je bila poudarjena tudi sprememba v dostopnosti pravnomočnih sodb. Sprva predlagani 117. člen zakona o sodiščih je sprožil kritike, saj naj bi omejil dostopnost javnosti do pravnomočnih sodb. Ministrica je pojasnila, da gre za nesporazum, ki so ga odpravili, in da želijo zagotoviti večjo dostopnost sodb. Kljub temu bodo še vedno obstajale izjeme, kjer se javnost izključi zaradi različnih razlogov, kot je zaščita zasebnosti strank ali varnosti države.
Celoten sveženj zakonov o sodniški zakonodaji vključuje tudi predlog novele zakona o sodnem svetu ter predloga dveh novih zakonov: zakona o sodiščih in zakona o sodniški službi. Ministrstvo upa, da bodo vsi ti zakoni sprejeti hkrati. Rok za pripombe se je že iztekel, zdaj pa se bodo na ministrstvu ukvarjali s pregledom pripomb. O predlogih zakonov naj bi razpravljali na vladi predvidoma 14. decembra. Sledili bodo redni postopki v državnem zboru.
Foto: Pexels