Nemčija: Zeleni manipulirali s podatki za lažje opuščanje jedrske energije
Nedavna razkritja revije Cicero kažejo, da je bilo odločanje o postopnem opuščanju jedrske energije v Nemčiji močno politično motivirano. Raziskava je razkrila, kako majhna skupina zelenih politikov in protijedrskih ideologov v vodstvenih krogih ministrstva za gospodarstvo in energijo ter ministrstva za okolje, ki je odgovorno za jedrsko varnost, morda ni upoštevala strokovnih mnenj in dejstev.
Po dolgih letih zagovarjanja zelene agende je Nemčija v jedrski politiki doživela svetovni preobrat, medtem ko je sama zapirala svoje jedrske elektrarne, znane po visoki varnosti in zanesljivosti. To odločitev je revija Cicero podrobno preučila in po številnih zapletih z dostopom do uradnih dokumentov odkrila, da so bili ključni dokumenti pred javnostjo skriti.
Sodna odločba je nato prisilila ministrstvo, da je razkrilo dokumente, iz katerih je razvidno, da je bilo v procesu veliko manipulacij in zavajanj. Alexander Marguier, glavni urednik Cicero, in Daniel Gräber, ki je dokumente obdelal, opisujeta, kako je majhna skupina vplivala na politične odločitve, ki so bile sprejete brez posvetovanja z ustrezno usposobljenimi strokovnjaki, kljub temu da so ti prejeli plačilo iz javnih sredstev.
Ob tem so v Cicero poudarili, da je bila mnenja teh strokovnjakov pogosto ignorirana ali celo namerno prirejena, kar kaže na globoko zakoreninjeno pristranskost znotraj zelenih političnih krogov. Razkritje teh dokumentov zdaj postavlja vprašanja o legitimnosti in transparentnosti političnih procesov, ki vodijo energetsko politiko v eni največjih evropskih ekonomij.
Manipulacija
Proces odločanja o postopnem opuščanju jedrske energije v Nemčiji je bil torej močno zaznamovan s strankarskimi političnimi interesi. Med pravnimi pogajanji o tožbi so predstavniki ministrstva trdili, da mora biti opuščanje jedrske energije sprejeto v nasprotju z mednarodnimi in evropskimi partnerji in da dokumenti ne bi smeli biti objavljeni, da ne bi nasprotovali zvezni vladi.
V ospredju političnega vpliva je bil Patrick Graichen, nekdanji državni sekretar pri Robertu Habecku, ki je, skupaj z državnima sekretarjema Stefanom Tidowom in Gerritom Niehausom, igral ključno vlogo pri oblikovanju jedrske politike. Cicero poroča, da so zeleni državni sekretarji intenzivno komunicirali med seboj, pogosto bolj kot s svojimi ministri, in že od začetka soglašali, da se od jedrske energije ne bi smelo oddaljiti, tehnični argumenti pa ne bi smeli biti javno znani.
Poleg tega so dokumenti razkrili, da je Niehaus, državni sekretar za okolje, manipuliral z zapisom strokovnjakov, kar je povzročilo napačno predstavitev dejstev. Pod naslovom “Podaljšanje življenjske dobe nemških jedrskih elektrarn – Scenariji, združljivi z jedrsko varnostjo” so bili tehnični dokumenti, ki so opisovali možnosti za nadaljnje obratovanje jedrskih elektrarn, preoblikovani tako, da so izpodbijali svojo prvotno vsebino, čeprav so avtorji, strokovnjaki zveznega ministrstva za okolje, ocenjevali, da je nadaljnje delovanje teh elektrarn “združljivo z ohranjanjem jedrske varnosti”.
Spremenjena vsebina dokumenta
Državni sekretar Gerrit Niehaus je prejel poročilo o možnosti podaljšanja življenjske dobe nemških jedrskih elektrarn, vendar je vsebino dokumenta elementarno spremenil. V njegovi novi različici je izginila izjava, ki je potrjevala, da bi bilo z vidika varnosti možno resnično podaljšanje življenjske dobe z novimi gorivnimi palicami. Namesto tega je Niehaus v poročilo vključil trditev, da podaljšanje obratovalne dobe ni opravičljivo zaradi varnostnih pomislekov.
Tako zmanipulirano sporočilo je bilo potem poslano ministrstvu za gospodarstvo, kjer je Patrick Graichen pripravil osnutek petih strani, v katerem je na podlagi lažnih podatkov zaključil, da podaljšanje mandata ni priporočljivo. Njegovo besedilo je vključevalo napačne trditve in je ignoriralo dejstva, zaradi česar je celo njegov šef Stefan Tidow opozoril na hude napake v dokumentu.
Minister z manipulacijo ni bil seznanjen
Minister Robert Habeck, ki ni bil seznanjen z manipulacijo, je dokument pohvalil in ga hitro preoblikoval v besedilo za javnost. To kaže na globoko težavo v procesu sprejemanja odločitev, saj so ključni podatki, ki so vplivali na politične odločitve, bili napačni ali lažni.
V poskusu obvladovanja politične škode so Habeckovi sodelavci na spletni strani ministrstva objavili skrajšano in spremenjeno različico ključnega dokumenta, povezanega z jedrsko energijo. Znotraj vodstva so verjeli, da bo ta objava enkrat za vselej zaključila razpravo o jedrski energiji. Kot je pozneje zapisal uslužbenec ministra Habecka, so upali, da bodo “v torek izklopili razpravo in se lahko nato osredotočili na druga vprašanja.”
Raziskava revije Cicero je razkrila, da so Zeleni politiki, kljub nasprotovanju lastne presoje, iz strankarsko-politično-ideoloških razlogov pritiskali na sprejetje odločitve, ki bi lahko bila usodna za Nemčijo. Kljub tem poskusom so se stvari obrnile drugače, ko je kancler Olaf Scholz ministroma Robertu Habecku in Steffi Lemke naročil, da sprožita “raztegnjeno delovanje” treh preostalih jedrskih elektrarn, kot so svetovali strokovnjaki. Ti strokovnjaki pa so skušali premagati odpor znotraj krogov Zelenih, ki so bili naklonjeni hitrejšemu zapiranju jedrskih objektov.
[Vir: Apollo News]; Portal24; Foto: Freepik