Nemčija začenja šestmesečni poskus štiridnevnega delovnega tedna
V Nemčiji se je začel šestmesečni poskus štiridnevnega delovnega tedna, ki je bil napovedan 1. februarja. Štiridnevni delovni teden bo zaposlenim v 45 podjetjih po vsej državi omogočil, da bodo delali en dan manj na teden za enako plačo. Iniciativo, ki vključuje samo podjetja, katerih dejavnosti je mogoče prilagoditi krajšemu delovnemu tednu, je sprožilo in vodi berlinsko svetovalno podjetje Intraprenör v sodelovanju z neprofitno organizacijo 4 Day Week Global (4DWG).
Zagovorniki krajšega delovnega tedna upajo, da bodo delavci zaradi štiridnevnega tedna srečnejši in bolj produktivni. Nemčija pa se medtem spopada z upočasnjeno rastjo produktivnosti in pomanjkanjem delovne sile. Produktivnost se običajno izračuna tako, da se ekonomska proizvodnja deli z opravljenimi urami. Potem ko je Nemčija novembra 2017 dosegla najvišjo vrednost 105,20 točke, je Nemčija po podatkih Deutsche Bundesbank v stalnem upadanju, čeprav je še vedno višja kot v drugih večjih gospodarstvih v Evropi. Novembra lani, kar je zadnji dostopni podatek, je produktivnost padla na 95,80 točke s 96,79 točke mesec prej, poroča Euronews.
Bolj zadovoljni delavci
Po mnenju zagovornikov štiridnevnega delovnega tedna in večine delavcev, ki so že izkusili takšen režim dela, delo en dan manj na teden povečuje zadovoljstvo in motivacijo delavcev ter jih dela bolj produktivne.
Zagovorniki koncepta štiridnevnega delovnega tedna trdijo, da so prejšnji poskusi v ZDA in Kanadi pokazali, da je povečanje uspešnosti v takšnem režimu dela mogoče. V nekaterih prejšnjih poskusih pravijo, da so delavci poročali o splošnem izboljšanju njihovega zdravja, podjetja pa se niso vrnila na petdnevni delovni teden, je nedavno poročal Bloomberg. V Veliki Britaniji je v podobnem programu sodelovalo 61 podjetij, uspešnost dela je bila dobra, bolniška odsotnost pa se je zmanjšala za 65 odstotkov.
Pomanjkanje kvalificiranih delavcev
Manj delovnih ur na teden bi lahko prepričalo tudi tiste, ki niso ‘zagreti’, da bi delali cel teden, da bi vstopijo na trg dela. Slednje bi pomagalo zmanjšati problem pomanjkanja delovne sile. Pomanjkanje omenjene delovne sile sicer trpi večina industrializiranih držav po vsem svetu.
Nemčija se trenutno spopada s pomanjkanjem kvalificiranih delavcev v hitro rastočih sektorjih. Lani novembra je Gospodarska zbornica (DIHK) objavila, da ima polovica nemških podjetij težave z zapolnitvijo prostih delovnih mest. Na tisoče nezasedenih delovnih mest v nemškem gospodarstvu je vzrok za več kot 90 milijard evrov izgube države v lanskem letu, kar je več kot dva odstotka nemškega BDP, meni namestnik izvršnega direktorja DIHK Achim Dercks.
Navdušeni Nemci
Ali bo krajši delovni teden dejansko kakor koli rešil to težavo ni jasni, se pa zdi, da so Nemci navdušeni, da bodo poskusili. Javnomnenjska raziskava inštituta Forsa je pokazala, da bi 71 odstotkov vprašanih, ki delajo v Nemčiji, želelo imeti možnost dela le štiri dni na teden. Nekaj več kot tri četrtine anketiranih je izjavilo, da podpirajo vladno obravnavo možnosti uvedbe štiridnevnega delovnega tedna. Med delodajalci sta to statistično podprla več kot dva od treh vprašanih.
Velika večina, 75 odstotkov, meni, da bi bil štiridnevni delovni teden zaželen za zaposlene, večina, 59 odstotkov, pa, da bi moral biti dosegljiv tudi za delodajalce. Skoraj polovica delodajalcev, kar 46 odstotkov, je izjavila, da se jim zdi poskusni štiridnevni delovni teden na delovnem mestu izvedljiv. Po raziskavi ameriškega svetovalno-analitskega podjetja Gallup nizka zagnanost delavcev svetovno gospodarstvo stane 8,1 milijarde evrov letne izgube oziroma kar devet odstotkov svetovnega BDP.