Ministrica za pravosodje vztraja pri pravočasni rešitvi glede sodniških plač
Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je v izjavi za javnost po sestanku s člani Sodnega sveta izrazila svojo trdno vero v pravočasno rešitev glede neustavnosti sodniških plač. Po dolgih letih neusklajevanja plač sodnikov se v koaliciji pripravljajo na uresničitev odločbe ustavnega sodišča, ki je junija naložilo zakonodajalcu, da mora neustavnost odpraviti do januarja prihodnje leto.
Ministrica Švarc Pipan je poudarila, da imajo na mizi več rešitev za odpravo te neustavnosti, vendar po današnjem sestanku s člani Sodnega sveta še ni mogla razkriti konkretnih podrobnosti. Kljub temu pa je zagotovila, da vse rešitve stremijo k temu, da bi odločbo ustavnega sodišča izpolnili v roku, ki ga je postavilo ustavno sodišče – do januarja prihodnje leto. S to zavezo je tudi seznanila člane Sodnega sveta.
Glede nedavne obljube premierja Roberta Goloba o 600 evrov dodatka pravosodnim funkcionarjem je ministrica izpostavila, da je to ključna napaka, ki je sprožila zahteve drugih sindikatov. Kljub temu pa verjame, da je odločba ustavnega sodišča v skladu s premierjevo željo po urejenih plačah pravosodnih funkcionarjev. Pravosodne plače se namreč niso usklajevale že več kot desetletje, zato ministrica vztraja, da se odločbo uresniči pravočasno.
Spremembe sodniške zakonodaje
Na seji sodnega sveta so se člani pogovarjali tudi o spremembah sodniške zakonodaje, ki predstavljajo eno najpomembnejših reform v sodstvu. Ministrica je pojasnila, da so predlogi zakonov o sodiščih, sodniški službi ter noveli zakona o sodnem svetu že v javni razpravi in da ministrstvo zdaj pregleduje prispele pripombe. Cilj je, da bi vse tri zakone najkasneje do sredine decembra poslali v obravnavo na vlado.
Ministrica Švarc Pipan je tudi odgovorila na kritike glede predloga zakona o sodiščih, ki naj bi po napačnem razumevanju omejil javni dostop do sodnih odločb. Po njenih besedah je cilj zakona ravno nasproten, saj želijo zagotoviti čim večji dostop javnosti do sodnih odločb, razen v primerih, ko je zaradi utemeljenih razlogov javnost izključena s sojenja, na primer za zaščito mladoletnikov. Ministrstvo je izključilo možnost, da bi sodišča dobila diskrecijsko pravico glede objav sodnih odločb.
Foto: STA