Koalicija za ambiciozne cilje obnovljivih virov energije
Koalicija 60 okoljskih organizacij izraža zaskrbljenost, da slovenski revidirani nacionalni energetski in podnebni načrt (NEKP) ni usklajen z zavezujočimi cilji Pariškega sporazuma. Pozivajo k spremembam načrta, ki bi vključevale 100-odstotni delež obnovljivih virov energije.
Člani mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor so aktivno sodelovali pri reviziji NECP. Poudarjajo pomembnost ugotovitev IPCC v šestem ocenjevalnem poročilu kot vodilo za posodobljeni NECP. Poročilo poudarja, da je v skladu s Pariškim sporazumom še vedno mogoče doseči zavezujoč cilj 1,5 stopinje Celzija, čeprav se čas za ukrepanje hitro krajša.
“Zavezujemo se, da bomo do leta 2040 v Sloveniji dosegli podnebno nevtralnost. Verjamemo, da je doseči ambiciozne cilje do leta 2030 mogoče: manjša poraba energije, učinkovitejša raba in več OVE (sončna, veter). Zavzemamo se za 100 % obnovljive vire brez novih hidroelektrarn.
Nujna zmanjšanja emisij in podpora skupnostnim projektom
Med drugim poudarjajo potrebo po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za vsaj 65 % do leta 2030. Po njihovih pričakovanjih bi moral nacionalni energetski načrt ustrezno obravnavati tako podnebno krizo kot krizo biotske raznovrstnosti. Opozorili so tudi, da bi morala biti območja, ki so opredeljena kot Natura 2000, izključena iz umeščanja naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.
Podpora za skupnostne energetske projekte, kot so skupnostne sončne elektrarne, bi morala biti ustrezno vključena v Načrt za energetsko podnebno politiko (NEPN). Nevladne organizacije poudarjajo zmanjšanje odvisnosti od avtomobilov. Poudarjajo tudi razvoj trajnostne mobilnosti. Osredotočajo se na krepitve javnega potniškega prometa.
Poleg tega bi moralo odpravljanje energetske in mobilnostne revščine predstavljati eno od prednostnih nalog NEPN-ja. Dokument bi moral vključevati ukrepe, ki bodo zmanjšali družbene neenakosti in omogočili zeleni prehod za vse skupine prebivalstva. Poudarili so tudi, da morajo biti cilji in ukrepi v NEPN-ju jasno opredeljeni in merljivi, ter da je nujno začeti njihovo izvajanje ter določiti odgovorne deležnike in organe za vsak posamezen ukrep.
Potreba po podnebnem ukrepanju
Aljoša Petek, okoljski pravnik iz PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, meni naslednje: Primerjava ugotovitev novega poročila IPCC s osnutkom ciljev revidiranega NEKP vodi do zaključka. Ta zaključek pravi, da Slovenija “zavestno ne sledi pravno zavezujočim ciljem Pariškega sporazuma, h kateremu se je zavezala.”
Petek meni, da je revizija NECP ključna priložnost za takojšnje ukrepanje in oblikovanje podnebnih ukrepov. Ti ukrepi nas bodo pošteno usmerili k dosegi naših zavezanih podnebnih ciljev kot države, skupaj z mednarodno skupnostjo.
Po drugi strani pa okoljska organizacija Focus vidi projekte energetskih skupnosti kot nujen recept za bolj trajnostno prihodnost. “V Sloveniji so takšni projekti še toliko bolj pomembni zaradi nizkega deleža sončne in vetrne energije ter visokega deleža gospodinjstev, ki jih pesti energetska revščina. Ključnega pomena je, da NEKP ustrezno prepozna ta potencial,” je v imenu organizacije izjavil Taj Zavodnik.
Po mnenju Ajde Cafun iz organizacije Umanotera je scenarij za posodobitev NECP problematičen z dveh vidikov. Po eni strani določa bistveno nižje cilje za splošno zmanjšanje porabe energije, po drugi strani pa podobno kot obstoječi NECP zanemarja ukrepe pravičnega prehoda in povečuje socialno neenakost. “Cafun je poudaril, da mora posodobljeni načrt vključevati ukrepe za prehod na energetsko učinkovite prakse in obnovljive vire energije. Gospodinjstva z nizkimi dohodki bi morala prejeti znatna sredstva od največjih onesnaževalcev.”
Vir Foto Pexels