KNOVS razkriva ugotovitve glede zamika aretacije domnevnih ruskih vohunov
Komisija Državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) je po dveh nujnih zaprtih sejah razkrila neskladja in vprašanja glede zamika aretacije domnevnih ruskih vohunov lansko jesen. Na prvi seji so povabili varnostna in pravna strokovnjaka Miroslava Žaberla in Rajka Pirnata, da bi razjasnili zakonite razloge za zamik aretacije ter linijo poveljevanja med različnimi vodji institucij, kot so Sova, GPU in NPU.
Med ugotovitvami, ki jih je delil predsednik KNOVS-a, Janez Žakelj iz stranke NSi, je bilo, da je vplivanje predsednika vlade na delo varnostno-obveščevalnih služb nedopustno. Po drugi seji, kjer sta bila povabljena nekdanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav in nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, ostaja odprto vprašanje, ali je zamik aretacije zahteval predsednik vlade Robert Golob ali direktor Sove Joško Kadivnik. Lindav in Bobnar trdita, da je zahteval Golob.
KNOVS je razkril naslednje dejstvo: zamik aretacije se je zgodil, policija je bila pripravljena že na prvi mogoči termin, in zamik je predlagal direktor Sove, Joško Kadivnik. Vendar pa izjave vseh udeleženih niso usklajene, zlasti glede strokovnih razlogov za zamik. Lindav in Bobnar sta trditve podala pod kazensko odgovornostjo, medtem ko pričanje direktorja Sove ni bilo pod prisego.
KNOVS bo na naslednjo sejo povabil predsednika vlade Roberta Goloba
KNOVS bo na naslednjo sejo povabil predsednika vlade Roberta Goloba, saj ostajajo odprta vprašanja glede obveščenosti premierja o zadevi. Strokovnjaka sta na seji pojasnila, da je običajno, da je premier obveščen o takšnih zadevah, vendar pa je direktor Sove izjavljal nasprotno.
Komisija je prav tako obravnavala strokovne razloge za zamik aretacije. Direktor Sove je trdil, da bi lahko tuje obveščevalne službe vplivale na potek referendumov in drugega kroga volitev, če bi bila aretacija izvedena pred njimi. Žakelj je pozval javnost, naj sama presodi strokovnost te argumentacije.
KNOVS je tudi zahteval odvezo molčečnosti od Tatjane Bobnar in Lindava, vendar je nista prejela. To je vzbudilo dvom o morebitnem prikrivanju informacij, čeprav agencija Sova trdi, da še vedno poteka kazenski postopek in da zadevo ne morejo podrobno pojasnjevati. Sova prav tako pričakuje, da bodo vsi tajni podatki obravnavani v skladu z zakonodajo o varovanju tajnih podatkov.
Član KNOVS-a Teodor Uranič je izrazil dvom o resničnosti navedb in menil, da gre za politično izkoriščanje zadeve. Poleg tega je opozoril, da je to škodljivo za nacionalno varnost Slovenije in bi lahko negativno vplivalo na mednarodne odnose, vključno z zavezništvom v zvezi NATO.
Sova je v svojem odzivu izpostavila, da so njihovi razlogi za zamik temeljili na operativno-taktičnih premislekih in da so o vseh ugotovitvah obvestili zakonsko določene prejemnike informacij, vključno s predsednikom vlade, KNOVS in tedanjo notranjo ministrico. Agencija pričakuje, da bodo tajni podatki obravnavani v skladu z zakonom.
Foto: STA (Janez Žakelj/NSi)