Japonska zdrsnila v recesijo in izgubila naslov tretjega največjega svetovnega gospodarstva
Japonsko gospodarstvo je na koncu prejšnjega leta nepričakovano vstopilo v fazo recesije, s čimer je izgubilo mesto tretjega največjega svetovnega gospodarstva, ki ga je prevzela Nemčija. To presenetljivo nazadovanje je sprožilo vprašanja o prihodnosti japonske denarne politike, ki že desetletje temelji na izjemno ohlapnih ukrepih.
Po podatkih, objavljenih v četrtek, je japonski bruto domači proizvod (BDP) v četrtletju oktober-december zabeležil padec za 0,4 odstotka na letni ravni, sledil pa je 3,3-odstotnemu padcu v prejšnjem četrtletju. Ta zaporedna četrtletja negativne rasti predstavljajo tehnično recesijo, kar je presenetilo analitike, ki so pričakovali 1,4-odstotno rast.
Strokovnjaki so zaskrbljeni zaradi nadaljnjega krčenja gospodarstva v tekočem četrtletju, kar pripisujejo šibkemu povpraševanju na Kitajskem, zmanjšani porabi in težavam v proizvodnji pri Toyota Motor Corp. “Posebej zaskrbljujoča je počasna rast potrošnje in kapitalskih izdatkov, ki sta osrednja za domače povpraševanje,” je povedal Yoshiki Shinke iz Dai-ichi Life Research Institute.
Obeti za BOJ so negotovi
Obeti za japonsko centralno banko (BOJ) so zdaj negotovi. Analitiki namreč dvomijo, da bo lahko sledila načrtom za postopno zmanjšanje obsežnih denarnih spodbud. Šibki ekonomski podatki otežujejo argument za dvig obrestnih mer, kar je ključno za dosego ciljne inflacije okoli 2 odstotka.
Gospodarski minister Yoshitaka Shindo je izpostavil pomen rasti plač za podporo potrošnji, ki trpi zaradi visokih cen. Poudaril je, da BOJ pri vodenju denarne politike upošteva različne podatke, vključno s potrošnjo in ekonomskimi tveganji.
Japonski jen je ostal stabilen na ravni 150,22 za dolar, kar je blizu najnižje vrednosti v zadnjih treh mesecih. Donosi japonskih državnih obveznic so padli, kar kaže na odložitev stav trgovcev o možni zgodnji spremembi politike Japonske centralne banke (BOJ). Referenčna 10-letna donosnost je padla za 4 bazične točke na 0,715 odstotka. Nikkei povprečje delnic pa se je dvignilo na 34-letne najvišje vrednosti, kar podpira zagotovila BOJ, da bodo stroški izposojanja ostali nizki.
Nižja zasebna potrošnja
Zasebna potrošnja v Japonski, ki predstavlja več kot polovico gospodarske dejavnosti, se je kljub tržnim napovedim zmanjšala za 0,2 odstotka. Glede na napovedi se je pričakovalo 0,1-odstotno rast. Vzroki za to zmanjšanje so naraščajoči življenjski stroški in toplo vreme, ki so odvrnili gospodinjstva od večerjanja v restavracijah in nakupovanja zimskih oblačil. Kapitalski izdatki so se prav tako zmanjšali za 0,1 odstotka, napoved je bila o 0,3-odstotni rasti. Tako potrošnja kot investicijski izdatki so se tako skrčili že tretje četrtletje zapored.
Velika podjetja so po četrtletni raziskavi napovedala povečanje kapitalskih izdatkov za 13,5 odstotka v letu, ki se konča marca. Analitiki medtem opozarjajo na zamudo pri dejanskih naložbah zaradi naraščajočih stroškov surovin in pomanjkanja delovne sile. Najnovejši podatki o naročilih strojev, ki veljajo za vodilni kazalnik kapitalske porabe, so pokazali krčenje v novembru. Slednje pa vzbudi dvom o optimizmu BOJ glede moči naložb za podporo gospodarstvu.
Zunanje povpraševanje
Zunanje povpraševanje je v zadnjem četrtletju prispevalo 0,2 odstotne točke k rasti japonskega bruto domačega proizvoda (BDP). Izvoz se je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem povečal za 2,6 odstotka. Japonska centralna banka (BOJ) postavlja temelje za postopno odpravo negativnih obrestnih mer do april. Prav tako načrtujejo preoblikovanje drugih delov svoje izjemno ohlapne denarne politike. Vendar pa bo banka verjetno zavzela previdnejši pristop k nadaljnjemu zaostrovanju politike zaradi dolgotrajnih tveganj, sklicujoč se na vire navaja Reuters.
Premik bi sovpadal z obdobjem, ko se ameriška centralna banka umika od agresivnih dvigov obrestnih mer in naj bi letos začela zniževati stroške zadolževanja. Mednarodni denarni sklad (IMF) je januarja izboljšal napoved svetovne gospodarske rasti, ob izboljšanih obetih za ZDA in Kitajsko. IMF je opozoril tudi na tveganja, vključno z geopolitičnimi napetostmi na Bližnjem vzhodu.