Izlitje gnojnice grozi reki Pivki in Postojnski Jami
V nedeljo je na kmetijskem obratu v Studencu pri Postojni prišlo do izlitja gnojnice, ki zdaj resno ogroža okolje v svoji bližini, vključno z reko Pivko in svetovno znano Postojnsko jamo. Dogodek je že povzročil masovni pogin rib v potoku Koretan, s čimer je bil ves živelj v potoku uničen.
Po prvih ugotovitvah je onesnaženje že na poti proti reki Pivki, kar zbuja skrbi glede potencialnega vpliva na jamski sistem Postojnske jame. Janez Mulec, mikrobiolog z Inštituta za raziskovanje krasa, je izrazil zaskrbljenost, saj onesnaženja ni mogoče neposredno preprečiti, kljub temu pa obstaja upanje, da bodo prihajajoče obilnejše padavine pomagale pri razredčitvi onesnaževal.
Marjan Batagelj, predsednik uprave družbe Postojnska jama, je poudaril, da zaenkrat ni opaziti bistvenega poslabšanja kakovosti vode, ki priteka v jamo. Vendar pa je situacijo potrebno natančno spremljati, saj se onesnaženje hitro širi. Obeti za močnejše padavine konec tedna pa lahko igrajo ključno vlogo v preprečevanju večje škode.
Policija je potrdila, da zaradi suma kaznivega dejanja obremenjevanja okolja in povzročitve splošne nevarnosti pri gradbeni dejavnosti poteka predkazenski postopek. V preiskavi sodelujejo tudi inšpekcijske službe in regijski štab civilne zaščite, o ugotovitvah pa bo obveščeno koprsko okrožno državno tožilstvo.
Laguni za gnojnico brez gradbenega dovoljenja?
Gradbeni inšpektor je v ponedeljek opravil ogled lokacije v Studencu pri Postojni, kjer je iztekla velika količina gnojnice. Na območju sta bili zgrajeni dve zbirni laguni za gnojnico, od katerih se je ena delno porušila, kar je povzročilo izlitje celotne vsebine, medtem ko je druga laguna ostala prazna. Izvedena analiza letalskih posnetkov je razkrila, da sta bili laguni zgrajeni po letu 2019, pri čemer za gradnjo takšnih objektov tako takrat kot danes velja zahteva po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Inšpektor pri pregledu uradnih evidenc ni uspel potrditi, da bi bilo takšno dovoljenje za gradnjo izdano.
Inšpekcijski postopek je še vedno v teku, pri čemer bo lastnici poslan zapisnik z ugotovitvami in poziv k izjavi o zadevi ter predložitvi relevantnih dokumentov. Nadzor nad tovrstnim ravnanjem z gnojnico ureja zakonodaja, ki varuje vode pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov, izvajanje nadzora pa spada pod pristojnost kmetijskih inšpektorjev.
Kmetijski inšpektor, ki je opravil prvi nadzor, je ocenil, da je v okolje izteklo 1319 kubičnih metrov gnojnice. Ta se je najprej nabrala v izkopani jami ob lagunah, nato pa se je prelila v bližnji jarek na kmetijskem zemljišču, prečkala cesto in nadaljevala svojo pot v strugo občasnega vodotoka. Onesnažena površina kmetijskega zemljišča obsega 0,29 hektara.
Sandi Curk, poveljnik Civilne zaščite za Notranjsko, je zagotovil, da pitna voda iz javnega vodovodnega omrežja ni onesnažena. Kljub temu pa so za zdaj odsvetovani uporaba vode iz zasebnih vrtin in vodnjakov za prehrambne namene, dokler ne bo jasno, kakšen je obseg onesnaženja in ali obstaja nevarnost za javno zdravje.
[Vir: MMC RTV SLO]; Foto: FB Franko Pleško; Portal24