Intervju – Bernarda Škrabar Damnjanović: Slovenka v vrhu zasebnih preiskovalcev
Detektivska stroka vsako leto obeleži svojo dejavnost z mednarodnim dnevom zasebnih preiskovalcev. Ta dan ima letos še toliko večjo težo ob dejstvu, da je ena najboljših zasebnih preiskovalk na svetu Slovenka. To je Bernarda Škrabar Damnjanović, ki je tudi direktorica Detektivsko varnostne agencije. Z njo smo se pogovarjali o trenutnih izzivih dejavnosti zasebnih preiskovalcev.
Zgodbe legendarnega Sherlocka Holmesa so za številne edini vpogled v delo detektivov. A kot vemo, je popularna kultura eno, resničnost pa nekaj drugega. Kaj pravzaprav dela detektiv v 21. stoletju?
Poklic detektiva zajema zbiranje, analizo, evalvacijo podatkov in posredovanje informacij za naročnika in ugotavljanje dejstev, ki slednjemu lahko koristijo v različnih nadaljnjim postopkih. Dela lahko sam ali v skupini, odvisno od primera, ki ga rešuje, tako da moraš za ta poklic biti na eni strani močan individualist, po drugi strani pa zmožen delati v kolektivu. Za delo v skupini je pomembna zmožnost prilagajanja, vodenja in sodelovanja. Kadar je sam, pa samozavest, samoiniciativnost in odgovornost. Delovni čas ni določen, saj se prilagaja interesom naročnika, ki lahko zahteva rezultate v čim krajšem času, ter potrebam primera. Tudi daljše odsotnosti od doma niso redke. Temu mora prilagoditi osebno in družinsko življenje. Sliši se zelo zahtevno in le malokdo ustreza kriterijem in zahtevam detektivskega poklica. Vendar s trdim delom in voljo ni omejitev. Tudi kar se tiče spola.
Na prelomnici preiskovanja
V detektivski dejavnosti ste v tem pogledu prav vi poskrbeli za svojevrsten mejnik. Letos ste postala častna dekanja poletne detektivske šole, ključnega dogodka globalne skupnosti zasebnih preiskovalcev, oziroma sploh prvič v 16 letih izvoljena ženska in najmlajša dekanja do zdaj.
Zelo sem počaščena in trdno sem prepričana, da smo na prelomnici v industriji preiskovanja. Moji, oziroma slovenski dosežki so potrditev, da so sanje dosegljive za vse. Z veseljem ugotavljam, da ob tovrstnih dogodkih, ko predstavljam nas, slovenske detektive v tujini, pokažem, da sodimo v vrh svetovnih preiskovalcev. Industrijo zagotovo čaka svetla, odprta in predvsem napredna prihodnost. Moj uspeh pa bi opredelila tudi kot pokazatelja napredne in globalizirane narave detektivske dejavnosti, ki vključuje vse od svetovanja glede varnosti elektronskih naprav in preiskovanja goljufij, pa do zagotavljanja celostnih korporativnih varnostnih rešitev.
Eden od največjih svetovnih izzivov v praktično vseh panogah trenutno se nanaša na uporabo umetne inteligence. Se zavedamo njenih izzivov in nevarnosti? Kako na umetno inteligenco gledate detektivi?
Še vedno posvečamo premalo pozornosti varovanju osebnih podatkov, saj z uporabo različnih digitalnih aplikacij, omrežij in platform puščamo ne samo digitalne sledi, ampak odtis celotnega svojega življenja vsem prosto na voljo in uporabo oziroma zlorabo. Umetna inteligenca vse bolj vpliva tudi na delo detektivov, narekuje nove trende v preiskovalni oz. detektivski dejavnosti, procesih zbiranja in analiziranja podatkov ter preiskavah spletnega kriminala in zlorabe otrok.
Če se preseliva na bolj lokalno raven. Katere so najpogostejše naloge detektivov v Sloveniji?
Podjetja s sodelovanjem z našo agencijo in z implementacijo naših rešitev izboljšajo donosnost svojega poslovanja, z drugimi besedami, zvišajo svoj EBITDA. Uporaba naših storitev, zlasti tistih, ki se tičejo kontrole zaposlenih pa doprinesejo tudi k izboljšanju klime med zaposlenimi in dvigom kulture v podjetju.
Osredotočamo se na korporativno varnost oziroma korporativno inteligenco. Opravljamo tudi penetracijske teste, tako informacijskih kot tudi klasičnih varnostnih sistemov podjetij. Prav tako se intenzivno ukvarjamo z zmanjševanjem poslovnih izgub, ki so posledica notranjih tatvin in drugih notranjih odklonskih ravnanj. Gre za celostne korporativno varnostne rešitve, ki temeljijo na letih izkušenj in znanj ekipe Detektivsko varnostne agencije.
Prav tako pa skrbimo za klasične detektivske naloge. Zelo pomemben je celovit pristop. Poglejmo si recimo del, ki se dotika nadzora zaposlenih v podjetju. Bolj pomembno kot sankcioniranje posameznika je, da se v podjetju vzpostavi zavedanje, da obstajajo redni nadzori ravnanja. Če ga izvajamo kontinuirano v daljšem časovnem obdobju, se v podjetju lahko znatno zniža delež zaposlenih na bolniškem staležu, delež zaposlenih, ki na delovnem mestu uživa alkohol ali druge prepovedane substance, delež tistih, ki odtujujejo premoženje podjetja. Vse to ima seveda vpliv na nižje stroške teh negativnih pojavov in višjo produktivnost ekipe, kar lahko znatno vpliva na dobiček podjetja.
Pomembno je razmišljati tudi o organizacijski kulturi v podjetju. Če jo definiramo kot seštevek odnosov med vsemi zaposlenimi v podjetju in njihovem odnosu do podjetja, potem je tukaj potrebno izpostaviti dvoje. Zaposleni zelo natančno spremljajo vedenje sodelavcev v kolektivu. Zelo podrobno vedo, kdo neupravičeno izkorišča bolniške staleže, odtujuje premoženje ali na drug način izkorišča podjetje. Če sami delajo pošteno, to negativno vpliva na njihovo delovno vnemo, sploh če vidijo, da podjetje takega vedenja ne sankcionira. Sčasoma njihova zavzetost do dela pade, lahko pa celo prevzamejo negativno vedenje. Rezultat je nižja produktivnost. Če se ti vzorci razširijo še na druge kolektive v podjetju, se odnosi porušijo v celem podjetju in kultura organizacije nazaduje. To ima negativne učinke na produktivnost, kar pa je neposredno povezano s finančnim rezultatom.
Dela ne zmanjka…
Slovenija je v zadnjem obdobju med državami z največ izgubljenimi delovnimi dnevi na zaposlenega. Ali preiskujete tudi to področje oziroma morebitne zlorabe bolniških dopustov?
Še pred leti je bil skupni odstotek bolniškega staleža v Sloveniji v povprečju med državami EU s stopnjo absentizma med 3,5 in 5 odstotki. Večja slovenska podjetja pogosto izvajajo laične kontrole bolniških dopustov s kontrolorji ali nadzorniki. Vendar je to protizakonito – po Zakonu o detektivski dejavnosti lahko nadzore bolniškega staleža opravljajo samo detektivi. Protizakonito in protiustavno je, če se na vaših vratih pojavi oseba, ki vas kontrolira v času bolniške odsotnosti in ni detektiv z licenco. Poleg preverjanja bolniških odsotnosti opravljamo tudi teste s poligrafom, teste na prepovedane droge in alkohol in preverjanje skladnosti potnih stroškov.
Tudi v zasebni sferi vam najbrž ne zmanjka dela?
Nikakor. Vse pogostejše so preiskave ob razvezah, poizvedbe o aktivnosti otrok in iskanje oseb. Zbiramo dokaze o nasilju v družinah, opravljamo preiskave v povezavi s skrbništvom nad otroki, neplačevanju preživnine. Gospodarstvenikom in poslovnežem urejamo varne telefone, računalnike ter skrbimo za njihovo varnost na potovanjih ipd. Poleg navedenega skrbimo tudi za varnostno tehniko, kot so napredni video nadzorni in alarmni sistemi.
Foto: Sašo Radej