Cene življenjskih potrebščin so se oktobra na letni ravni v povprečju zvišale za 3,1 odstotka, medtem ko so na mesečni ravni ostale nespremenjene, je objavil Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Kot so navedli, je bila „prvič po maju 2023 letna rast višja pri cenah blaga kot pri cenah storitev“.

V primerjavi z oktobrom lani so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 3,1 odstotka. V istem mesecu prejšnjega leta je bila inflacija ničelna. „Blago se je v enem letu v povprečju podražilo bolj, za 3,3 odstotka, storitve pa za 2,7 odstotka,“ so pojasnili na SURS-u.

Pri blagu dnevne porabe so bile cene višje za 4,7 odstotka, pri trajnem blagu za 0,6 odstotka in pri poltrajnem blagu za 0,2 odstotka.

K letni inflaciji so največ, 1,3 odstotne točke, prispevale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač, katerih cene so bile oktobra višje za 6,8 odstotka. Sledile so višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo, ki so prispevale 0,5 odstotne točke.

„Po 0,3 odstotne točke so k inflaciji prispevale še podražitve v skupini zdravstvo ter v restavracijah in hotelih,“ so dodali. Cene v zdravstvu so se zvišale za 5,5 odstotka, v gostinskih storitvah pa za 4,7 odstotka. Rast cen v skupini alkoholne pijače in tobak, kjer so se cene povečale za 3,7 odstotka, je dodala še 0,2 odstotne točke.

Mesečne cene v povprečju nespremenjene

Na mesečni ravni, torej v primerjavi s septembrom, so cene življenjskih potrebščin oktobra v povprečju ostale nespremenjene.

Na strani podražitev so 0,2 odstotne točke k skupni spremembi prispevale višje cene oblačil, ki so bile višje za 3,9 odstotka. Po 0,1 odstotne točke so dodale še podražitve pohištva, stanovanjske opreme in talnih oblog, katerih cene so zrasle za 1,9 odstotka, ter električne energije, plina in drugih goriv, kjer se je najbolj podražila toplotna energija – za 6,3 odstotka.

„Tudi cene hrane so bile oktobra višje, in sicer za 0,5 odstotka,“ so navedli na uradu.

Na strani pocenitev so 0,4 odstotne točke prispevale nižje cene počitniških paketov, ki so se pocenili za 9,2 odstotka. Po 0,1 odstotne točke so dodale še nižje cene nastanitvenih storitev (za 5,2 odstotka) in zavarovanj (za 2,8 odstotka).

Harmonizirani indeksi cen

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), je bila oktobra 3,1-odstotna, medtem ko je bila pred enim letom enaka stopnja ničelna. „Mesečna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom, je znašala 0,1 odstotka,“ so pojasnili.

Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 3,7 odstotka, cene blaga pa za 2,8 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 4,2 odstotka, cene poltrajnega blaga so v povprečju ostale nespremenjene, trajno blago pa se je pocenilo za 0,2 odstotka.

Inflacija v državah Evropske unije

SURS je objavil tudi primerjalne podatke za države Evropske unije. Po njihovih besedah so bili „podatki o inflaciji za vse članice EU na voljo za september 2025“. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila septembra v članicah evrskega območja 2,2-odstotna, v celotni EU pa 2,6-odstotna.

Najnižja inflacija je bila zabeležena na Cipru, kjer je znašala 0,0 odstotka, najvišja pa v Romuniji, kjer so cene zrasle za 8,6 odstotka. „V Sloveniji je bila septembra 2,7-odstotna,“ so navedli na statističnem uradu.

Miha D. Kovač

Foto: Pexels